Page 40 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega
Od zgodnjih civilizacij preko antike do srednjeveške države
in razvoj šole naravnega prava
Koncept sorazmerne kazni in pravičnosti je v luči svetosti življenja ter
vzajemnih pravic pred okoli 1750 leti pr. n. št. prvič opredeljen v te-
danjem temeljnem pravnem dokumentu, imenovanem Hamurabijev
zakonik starega Babilona. Po sporočilnosti zaščite omenjenih prvih
pravic sodobno pomembno vlogo prevzemajo verski dokumenti in
sporočila hinduistične ter budistične religije, konfucionizem s spod-
bujanjem izobraževanja, krščanstvo in islam z močjo morale (posebej
v vojnem času) in spodbujanjem človeške solidarnosti. Na sorodnih
idejnih podlagah so bili postavljeni tudi temelji starogrške in rimljan-
ske misli ter izoblikovane ideje naravnih zakonov in sposobnosti v za-
hodnem svetu, na katerih so vse do današnjih dni utemeljeni vodilni
pogledi ter razumevanja vsebin človekovih pravic, o katerih pišemo v
nadaljevanju (Ishay, 2004).
V starem veku država ni poznala nobenih omejitev in se je lahko
vpletala tudi v najosebnejše življenje posameznikov, njen vpliv je bil
velik tudi v verskem življenju. Državna in verska organiziranost sta
se v veliki meri prepletali, splošno pa so bile v veljavi smernice t. i.
naravnega prava oz. sistem pravic ali pravičnosti, ki naj bi bil skupen
vsem ljudem in ki izhaja iz danosti narave, čeprav je v tem obdobju še
vedno del t. i. božjega prava, ki ga oblikuje bog, človek pa ga je zmožen
(raz)umeti. Po vodilni ideji Aristotela in stoikov ter kasnejših vidnih
mislecev šole naravnega prava, med katerimi so Sveti Avguštin, Tomaž
Akvinski, Hugo Grotius, Hobbes, Locke, še kasneje Rousseau in Kant,
to označuje predpisana pravila (dobrega, primernega, pravičnega; op.
avt.) vedenja, ki jih naravno sprejema in z dejanji razsoja človek s svo-
2
jim razumom (Crowe in Youngwon Lee, 2019).
Aristotel (384–322 pr. n. št.), grški filozof, Platonov učenec in vse do
danes eden od osrednjih zgodovinskih mislecev zahodne filozofije, v
svojih razpravah odpira vsebine, ki jih je mogoče povezati z idejami
in prvimi oblikami naravnega prava. V delu Politika (Aristotel, 2010)
obravnava pojem pravičnosti in njegovo povezavo z naravnim redom
ter trdi, da pravičnost ni le človeška konvencija, ampak je zakoreni-
njena v naravi, da so nekatera načela pravičnosti univerzalna in jih je

2
Legendarni primer začetnega pogleda na opisano šolo naravnega prava je Sofoklejeva igra An-
tigona, v kateri naslovna junakinja, ko ji kralj Kreon očita, da se je uprla njegovemu ukazu, naj
ne pokoplje ubitega brata, trdi, da je ravnala po razumu, v skladu z nespremenljivimi zakoni
bogov.

40