Page 37 - Politike človekovih pravic

Zgodovinski razvoj človekovih pravic 1.4
1
razglašenih pravicah, ki izhajajo iz »naravnih« okoliščin posameznika
ob rojstvu, kasneje spodbudila utilitarno zahtevo po vključitvi člove-
kovih pravic v ustavne dokumente.
Vsekakor pa se zavedamo in hkrati ponovno opozarjamo, da opisani,
na svet t. i. zahodne kulture osredotočeni pogled na razvoj človekovih
pravic v svetovnem merilu ni edini in edinstven, čeprav je zanesljivo
eden od vodilnih, na katerih je osnovano razumevanje in ravnanje s
človekovimi pravicami današnjega časa, t. i. sodobnosti, ki se je na po-
lju človekovih pravic dokončno utemeljila leta 1948, s sprejemom prve
vsesvetovne in univerzalne pravne opredelitve človekovih pravic, zapi-
sane in sprejete v Splošni deklaraciji človekovih pravic (United Nations
General Assembly, 1948).
Med osrednjimi prvimi temeljnimi (pravno in kasneje ustavno opre-
deljenimi) dokumenti, ki vsebujejo pomembna sporočila ter smeri raz-
mišljanja o vsebinah človekovih pravicah, o katerih, pa tudi o njihovih
idejnih očetih oz. mislecih, podrobneje pišemo v nadaljevanju tega po-
glavja, velja izpostaviti naslednje (Ishay, 2008):
• Hamurabijev zakonik (1755–1750 pr. n. št.);
• Velika listina svoboščin – Magna Carta Libertatum (1215);
• The Habeas Corpus Act (1679);
• angleška Listina pravic – The Bill of Rights (1689);
• Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike – The United
States Declaration of Independence (1776),
• francoska Deklaracija o pravicah človeka in državljana – Declaration
of the Rights of Man and Citizen (1789);
• prvi ustavni dokumenti držav (od 1600 do 1920);
• Splošna deklaracija človekovih pravic (1948) – The Universal Declara-
tion of Human Rights.

1
Naravne okoliščine se navezujejo na idejo o naravnih pravicah, ki je v sodobni pravni in politič-
ni misli neločljivo povezana z doktrino enakopravnosti med ljudmi, kar ob rojstvu pridobimo
že s samim dejstvom življenja. Sodobni pogled na naravne pravice tako izhaja iz dejstva, da
imamo vsi ljudje, ne glede na naše razlike v fizičnem izgledu (npr. spol, starost, rasa) ali širše
družbeno-ekonomske ter druge razlike (npr. izobrazba, finančni položaj, razredna, verska, na-
rodnostna, etnična pripadnost), enake pravice, svoboščine in tudi obveznosti. Takšen pogled
ima korenine v številnih predhodnih intelektualnih tradicijah, ki pa so temeljile na drugačnih,
omejevalnih oz. izbranih kriterijih »naravnosti« po kriterijih božjega, intelektualnega in eko-
nomsko-družbenega dednega statusa in ne dejstva življenja samega. Vse do zgodnje moderne
Evrope so na podlagah opisane omejevalne »enakosti« pravic, ki veljajo za izbrane skupine
ljudi, dalje razvijali tudi različne poglede na naravno pravo (Clifford, 2008). Več in podrobneje
v nadaljevanju tega poglavja.

37