Page 57 - Politike človekovih pravic

Zgodovinski razvoj človekovih pravic 1.4

tudi preko teh meja, v kolikor gre za večjo produktivnost, ki je v prid
vsem. Lockov »naravni človek« je torej moderni človek, ki stremi k pri-
laščanju oz. povečanju kapitala.
Locke človekove pravice povezuje z »naravnim stanjem« v katerem
so vsi ljudje enaki, svobodno uravnavajo svoja dejanja in razpolagajo z
lastnino. Pri tem niso omejeni in niso odvisni od volje nikogar. Stanje
enakosti je stanje, v katerem sta oblast in jurisdikcija vzajemni, to pa
pomeni, da nihče nima več oblasti kot drugi (Locke, 1993, str. 6). Ven-
dar pa naravno stanje za avtorja ni idealno, saj je uresničevanje narav-
nih pravic izpostavljeno napadom. Človek se je zato pripravljen odreči
naravnim pravicam in na osnovi družbene pogodbe vstopiti v državo,
ki bolje zaščiti njegove pravice. Vsak posameznik torej prenese na dr-
žavo svojo naravno pravico do kaznovanja tistih, ki ga ogrožajo. Če pa
državni organi sami ogrožajo svobodo in imovino državljanov, names-
to da bi ju varovali, državno stanje preneha in je ljudstvo upravičeno
ustvariti novo državno organizacijo oz. postaviti novo vlado za boljšo
zaščito svojih pravic. V tem primeru ima ljudstvo neodtujljivo pravico
do upora proti nepravični oblasti (lat. ius resistendi).
Po Locku se posamezniki s tem, ko pristopijo k dogovoru z drža-
vo oz. vlado, torej strinjajo, da bodo sprejeli sodbe skupnega sodnika
(zakonodajalca), s čimer takšna pogodba vzpostavlja tudi civilno druž-
bo. Med člani civilne družbe na eni strani in vlado na drugi se tako
vzpostavi zaveza, po kateri vlada obljubi, da bo zvesto izvrševala za-
upanje ljudi ter jim prepustila pravico do upora v primeru, ko vlada krši
pogoje pogodbe. Kdor zavrača takšen dogovor, mora zapustiti ozemlje
politične enote in oditi v vacuis locis (lat.) ali »prazne kraje« (Shapiro,
18
2003). Namen družbene pogodbe ali ustave je torej zaščititi določe-
ne temeljne pravice človeka, ki ne izvirajo iz kakršnega koli zakona,
ampak iz »naravnega« zakona, ki je večen in nespremenljiv. Za pomen
povezovanja demokracije in človekovih pravic je pomembna tudi Loc-
kova teza, da je za namene varovanja pravic treba ločiti zakonodajno in
izvršilno oblast (Locke, 2010).
Nove ideje, ki jih je razvil Locke, so naletele na številne odmeve. Na
evropskem kontinentu je k nadaljnjemu razvoju novega liberalnega miš-
ljenja veliko prispeval voditelj francoskega razsvetljenstva in nasprot-
nik tradicionalnega družbenega reda Voltaire (1694–1778). Potem ko je
v epski pesmi La Henriade napadel obstoječe politične odnose in cerkev

18
V Lockovem času je to pomenilo v Ameriko.

57