Page 52 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega

kasnejšo Listino pravic (1689) pojmovana kot konstitutivni dokument
oblasti Združenega kraljestva (Zeidan, 2020).
Habeas Corpus Act, ki ga je sprejel angleški parlament leta 1679, je
prvi predpis v zgodovini ustavnosti, ki varuje pravice človeka, ko se
ta znajde v kazenskem postopku. V njem je prišlo do veljave načelo
zakonitosti v kazenskem pravu, po katerem nihče ne more odgovarjati
za kaznivo dejanje, če to ni bilo že prej opredeljeno kot tako v zakonu.
Prav tako je bilo prepovedano ponovno začeti postopek zoper ljudi za
isto kaznivo dejanje. Osebe, ki so v priporu, so dobile možnost vlaganja
pritožb, omogočeno jim je bilo tudi zastopanje po drugih. Vse, zoper
katere je začel teči postopek, je bilo treba v treh dneh privesti pred
sodnika, mogoče pa jih je bilo izpustiti proti varščini, ki ni smela biti
previsoka (Jambrek idr., 1988, str. 395).
Listina pravic oz. The Bill of Rights, ki jo je sprejel angleški parlament
leta 1689, je eden najpomembnejših ustavnopravnih dokumentov, do-
loča načela omejevanja kraljeve oblasti in zavezuje kralja, da spoštu-
je pravice podanikov in se podreja zakonom. Hkrati ko Listina pravic
uveljavlja parlament kot vrhovno zakonodajno telo, postavlja temelje
ustavne monarhije in omogoča začetek parlamentarne demokraci-
je. Konkretne določbe v njej kralju prepovedujejo pravico odpravljati
(suspendirati) zakone ali pobirati denar brez odobritve parlamenta.
Ustanavljanje vojske v mirnem času je nezakonito oz. je mogoče le s
privolitvijo parlamenta. Vlogo parlamenta utrjujejo določbe, da mo-
rajo biti volitve članov parlamenta svobodne in da se mora parlament
pogosto sestajati zato, da bi izboljšal in utrdil zakone. Za neodvisnost
parlamenta je posebej pomembna določba, da se svoboda govora in
parlamentarnega postopka ne sme spodbijati izven samega parlamen-
ta (Jambrek idr., 1988, str. 402).
Navedeni pravni dokumenti, ki so posredno ali neposredno, zaneslji-
vo pa začetno opredeljevali vsebine človekovih pravicah, so bili osnova-
ni na ideji naravnega prava in pogodbenem prenosu ter omejitvi oblas-
ti in so bili kot takšni v velikem nasprotju s posvetnim ter cerkvenim
pravom tedanjega časa. Bistveno na tem mestu pa je zlasti izpostaviti,
da so se ideje, povezane z naravnim pravom, ves čas razvijale z ramo
ob rami z aktualnimi družbenimi in političnimi dogodki ter seveda z
njimi povezanimi pogledi tedanjih vodilnih mislecev, zaradi česar ima-
jo (logična) razlaga naravnega prava pa tudi njegove kritike različne
podobe in poglede ter je treba pri njihovem pojmovanju vedno upo-
števati tudi čas nastanka določenega pogleda, tako kot tudi kulturne

52