Page 58 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega

ter se zavzel za versko svobodo, je moral leta 1726 zbežati v Anglijo, kjer
se je seznanil z delovanjem angleških liberalnih političnih institucij in
se navzel idej Johna Locka, po vrnitvi pa je zagovarjal svobodo posa-
19
meznika, mišljenja, izražanja, strpnost, kritiziral samovoljno oblast
in zlorabo moči ter zagovarjal enakost pred zakonom (Voltaire, 2009).
Čeprav je živel v povsem drugem zgodovinskem in intelektualnem ob-
dobju, je Voltairov prispevek k razsvetljenstvu postavil intelektualne
temelje za poznejše razprave o pravicah in svoboščinah posameznika,
omejitvah oblasti in načelih človekovih pravic, kot so danes zapisani v
Splošni deklaraciji človekovih pravic Združenih narodov (Shestack, 1998).
V istem obdobju je francoski filozof, pravnik politik in pisatelj Char-
les-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu (1689–1755)
dokončno utemeljil zamisel o omejevanju oblasti, ki je pomenila
nasprotovanje neomejeni oblasti, združeni v isti osebi. V svojem delu
De l‘esprit des lois (1890; prva izdaja l. 1748) je za cilj sleherne vladavi-
ne postavil svobodo in se zavzel za omejevanje oblasti (Montesquieu,
1890, str. 168). Zakonodajna, izvršna in sodna veja oblasti ne smejo
biti združene v rokah enega človeka ali telesa, saj bi to privedlo do tira-
nije in nasilja. S to zamislijo je pomembno prispeval k omejevanju ob-
lasti in k njeni odgovornosti, s poudarkom na neodvisnem sodstvu pa
postavil temelje za enakost pred zakonom in pravično sojenje. Čeprav
je Montesquieu zahteval demokratično zasnovo oblasti, ki naj zagota-
vlja svobodo, in tudi priznaval, da bi moralo ljudstvo imeti zakonodaj-
no oblast, je vendarle sodil, da ljudstvo samo ni sposobno razpravljati
o javnih zadevah, in je to razpravljanje poveril telesu predstavnikov
(str. 173).
Lockove ideje so prisotne tudi v delih Jeana Jacquesa Rousseauja
(1712–1778), ki, kot nadomestek za naravno skupnost, v kateri ni zago-
tovljeno varstvo človekovih pravic, zagovarja novo obliko prostovoljne
združitve. V delu Du contrat social ou principe du droit politique (1960;
2001; prva izdaja l. 1762), ki je sintetičen povzetek njegovih pogledov na
politično ureditev družbe, opisuje, da naj bi nova družbena skupnost,
ki nastane (prav tako) z družbeno pogodbo »z vsemi skupnimi silami
branila in varovala osebo in premoženje vsakega člana«. V njej naj pa
bi se »vsakdo, združen z vsemi, vendarle podrejal le samemu sebi in os-
tal prav tako svoboden kot poprej« (Rousseau, 1960, str. 73). Rousseau

19
Za enega najznamenitejših zapisov Voltaira o svobodi izražanja velja naslednji (2009): »Ne
odobravam tega, kar govorite, vendar bom do smrti branil vašo pravico, da to izrečete.«

58