Page 59 - Politike človekovih pravic

Obdobje revolucij in pravice kot pozitivne kategorije 1.5

je načelo suverenosti ljudstva zastopal na najdoslednejši način, saj te
suverenosti po njem ne more zastopati nihče drug kot zbor samih dr-
žavljanov. Zavračal je zamisel o predstavniških organih in poslance do-
puščal le kot poverjenike ljudstva. Zakoni naj bi bili veljavni šele, ko
jih ljudstvo potrdi. Iz istih razlogov je zavračal tudi potrebo po delitvi
oblasti. S stališča človekovih pravic pa so z današnjega vidika vredne
premisleka njegove besede (str. 103), da je »obča volja vedno pravilna in
da le sposobnost presojanja ni vedno dovolj razsvetljena, [...] pokazati ji
je treba pravo pot, ki jo išče, in jo zavarovati pred zavajanjem tujih volj«.

1.5 Obdobje revolucij in pravice kot pozitivne kategorije 1.5
Vpliv Lockovih in Motesquieujevih idej, začenši s pravicami do živ-
ljenja, svobode in lastnine, se je zgodovinskopravno gledano utrdil po
koncu velike revolucije leta 1689 in preko zagovorništva liberalnih ide-
ologov (t. i. whigovcev), kasneje pa je bil skozi tedanje zgodovinske do-
godke opazen v boju za politično neodvisnost zlasti v Severni Ameriki
(Freeman, 2011, str. 26).
Zaradi velikega nezadovoljstva angleških kolonistov z britanskim
upravljanjem in še posebej s centralistično trgovinsko politiko v takra-
tnih kolonijah (od Nove Anglije na severu do Georgie na jugu), na ka-
tero niso imeli nobenega vpliva, ker niso imeli predstavnikov v britan-
skem parlamentu, je v Ameriki izbruhnilo več uporov (najznačilnejši
je upor leta 1763 pod geslom »no taxation without representation«).
Britanska vlada je imela tudi neomejeno pravico v zakonodaji kolonij
(obnovljeno z zakonom Declaratory Act leta 1766). Do odkritega spora
pri tej vsebini lastninskih pravic, ki je odpirala najširšo možno politič-
no pravico do samostojnosti, pa je prišlo zaradi zakona o čaju leta 1773.
Ko so neposredno po sprejemu zakona ameriški domoljubi zaradi tega
z britanskih ladij, zasidranih v Bostonu, zmetali v morje tovor čaja, so
se septembra 1774 poslanci 13 kolonij zbrali na prvem kontinentalnem
ameriškem kongresu v Philadelphiji in objavili prekinitev trgovine z
matično deželo ter s tem dodatno izoblikovali oz. utrdili idejo o samo-
stojnosti (Rachum, 1993; Wallace, b. l.).
Prav pod močnim vplivom angleške in francoske politične misli sta
nato na ameriških tleh kmalu nastala dva pomembna dokumenta, in
sicer Virginijska deklaracija o pravicah (Virginia Declaration of Rights),
ki jo je sprejela ustavodajna skupščina Virginije 12. junija 1776, in Dekla-
racija neodvisnosti Združenih držav Amerike, ki jo je sprejel 2. konti-
nentalni kongres 4. julija 1776 (Freeman, 2011).

59