Page 83 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice po obeh svetovnih vojnah 1.7

smrtonosnih konfliktov po svetu. Prav tako se viša število različnih
40
skupin migrantov, med katerimi prevladujejo prav ekonomski mi-
granti, ki s selitvijo v druge države iščejo priložnosti lastnega boljšega
zaslužka in s tem socialnega položaja, države, v katere se migranti pri-
seljujejo, pa lastno boljšo ekonomsko uspešnost (Hatton in William-
son, 2005).
Zdi se torej, da se breme opisanih povojnih kriz s končnim ciljem
konkurenčnosti in uspešnosti države prenaša na pleča njenih prebi-
valcev, s tem pa se poslanstvo države in njena prva vloga zaščite pravic
njenih prebivalcev sprevrže v čisto nasprotje, v katerem se zdi, da se
vlogi obrneta in da torej prebivalci skrbijo za varovanje pravic države
ter ne obratno.
Opisani aktualni družbeni, ekonomski in politični dogodki ter z
njimi povezane dileme so z vidika preizpraševanja vlog, poslanstva,
zavez in kritik svoje mesto našli tudi v delih sodobnih mislecev ter
filozofov, ki so se zaradi t. i. narave kontroverznosti človekovih pra-
vic prvenstveno ukvarjali z njihovimi moralnimi vprašanji, zlorabami,
vlogo prava in institucionalnih varstev, vključno z uspešnostjo varstva
človekovih pravic v luči delovanja Združenih narodov kot osrednje
mednarodne institucije, odgovorne zanj (Campbell, 1999; Ishay, 2004;
DiGiacomo, 2016).
Hannah Arendt (1906–1975), ena od osrednjih filozofinj zadnjega
stoletja, poznana po interdisciplinarnem prepletanju filozofije, eti-
ke, zgodovine in politične teorije, je z vidika vsebin človekovih pravic
pomemben pečat pustila v študijah o totalitarizmu. V svoji misli pou-
darja pomen javnega prostora, političnega delovanja in ideje politične
enakosti ter povezavo med svobodo in politično udeležbo in trdi, da se
prava svoboda uresničuje z mirnim političnim delovanjem v javnem
prostoru (Bowring, 2011). V delu Izvori totalitarizma (1958; prva izdaja
l. 1951) preučuje vzpon nacističnega in stalinističnega režima, pojava
političnega zla pod vplivi ideologij, propagande, razpadanja politič-
nih institucij, ter zaradi vsega navedenega nevarnost izgube politič-
ne svobode. V delu Eichmann v Jeruzalemu (1963) na podlagi osebnega
spremljanja sojenja Adolfu Eichmannu, nacističnemu uradniku, odgo-
vornemu za organizacijo logistike holokavsta, razčleni znameniti kon-
cept »banalnosti zla«, v katerem preko preučevanja Eichmannovega

40
Po oceni Združenih narodov danes (2023) mednarodni migranti predstavljajo približno 3,6
odstotka svetovnega prebivalstva, leta 2000 jih je bilo 2,8, leta 1980 pa 2,3 odstotka.

83