Page 82 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega

povezanost in tudi soodvisnost, načelo univerzalnosti pa so v sebi
nosile tudi idealizirane zaveze k ne zgolj enakopravnosti, temveč tudi
enakosti človekovih pravic ne glede na razlike, ki jih s seboj prinašajo
tako naravno-biološke ter geografske kot ekonomske, družbene, kul-
turne, verske in druge oblike antropoloških danosti.
Kritiki in dvomljivci v globalizacijske in s tem posredno univerza-
listične procese so opozarjali, da to obdobje v resnici prinaša le nove
38
priložnosti za nova orodja kapitala in kolonizacije, izkoriščanja ter
okoriščanja bogatega dela sveta na račun večinskega revnejšega in s
tem nadaljnje bogatenje ter utrjevanje centrov moči, izhodiščno pove-
zanih z močjo finančnega kapitala (Tomlinson, 1996; Held in McGrew,
2000; Giddens, 2003).
Vse pogostejši so okoljevarstvene katastrofe ter seveda politične
krize, razkazovanje moči z jedrskim orožjem, s terorističnimi napadi
in z grožnjami, v aktualnem času tudi z nenadzorovanimi zmožnostmi
umetne inteligence ter še vedno številnimi oboroženimi vojaškimi spo-
39
padi. Po podatkih Agencije ZN za begunce (The UN Refugee Agency
b. l.) je bilo ob koncu leta 2022 po svetu zaradi preganjanja, konfliktov,
nasilja ali kršitev človekovih pravic prisilno razseljenih 108,4 milijona
ljudi, med njimi:
• 35,3 milijona beguncev,
• 62,5 milijona notranje razseljenih oseb,
• 5,4 milijona prosilcev za azil,
• 5,2 milijona ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito (večinoma
iz Venezuele).

Pol leta kasneje (maja 2023) je bilo po vsem svetu prisilno razselje-
nih že več kot 110 milijonov oseb, kar v zgodovini obstoja Agencije ZN
za begunce predstavlja največje povečanje števila prisilno razseljenih
oseb v enem letu in je v prvi vrsti posledica vojne v Ukrajini ter drugih

38
Kot prav poseben primer za ilustracijo politik človekovih pravic velja omeniti Južnoafriško
republiko, ki so jo leta 1931 ustanovili beli evropski kolonisti. Z ustavo so najprej zagotovili
oblast in privilegije belim priseljencem. Leta 1948 pa so uvedli še politiko rasnega razlikova-
nja, poznano pod izrazom aparthaid. Proti rasnemu razlikovanju se je boril Afriški nacionalni
kongres z voditeljem Nelsonom Mandelo, ki ga je režim skupaj s somišljeniki zaprl za vrsto
let. Ko je bil leta 1990 apartheid končno odpravljen, so iz zapora izpustili tudi Mandelo, ki je
bil nato na demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika Južnoafriške republike.
39
Aktualni vojni med Rusijo in Ukrajino, Izraelom in Palestino, številne stalno prisotne napeto-
sti v političnih konfliktih na afriških tleh (npr. Namibija, Somalija, Ruanda, Sudan, Darfur),
vojna žarišča po koncu druge svetovne vojne v Koreji, Vietnamu, na Haitiju, v Liberiji, Kam-
bodži, nekdanji Jugoslaviji, Afganistanu, Siriji, Jemnu, Venezueli.

82