Page 80 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega
• Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svo-
boščin, 1950;
• Evropska socialna listina, 1961;
• Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, 1990;
• Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali
ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, 1993;
• Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, 1992;
• Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, 1995/1998;
• Listina EU o temeljnih pravicah, 2010;
• Direktiva o rasni enakosti, 2000;
• Direktiva o enakosti pri zaposlovanju, 2000.

Zgodovinsko gledano je vsebina Splošne deklaracije človekovih pra-
vic, prav posebej njene preambule, podobna prvim zgodovinskim
dokumentom, ki so nastajali vse od Virginijske deklaracije (1976) in
francoske Deklaracije o pravicah človeka in državljana (1789) dalje, ta
pa po vzorih njenih predhodnic, začenši z Magno Carto Libertatum.
Na vsebino Splošne deklaracije človekovih pravic so pod vplivom načel
mednarodnega sodelovanja in iz potrebe po pravičnejšem svetovnem
redu vplivali tudi po prvi svetovni vojni leta 1919 ustanovljena Liga
narodov, podpisana versajska mirovna pogodba ter povsem sveži
spomini na holokavst in vsa druga grozodejstva, storjena med drugo
svetovno vojno, končno pa tudi nürnberški procesi proti vojnim zlo-
čincem, ki so poudarili pomen vzpostavitve pravnih načel, po katerih
morajo posamezniki odgovarjati za kršitve človekovih pravic (Shes-
tack, 1998).
Idejno gledano je Splošna deklaracija človekovih pravic utemeljena na
individualnih, državljanskih in političnih pravicah iz kategorij t. i. ne-
gativnih pravic, a ne zanemari tudi kolektivnih, socialnih, ekonomskih
in kulturnih pravic iz kategorij t. i. pozitivnih pravic.
Zgleduje se po klasični šoli razumevanja človekovih pravic kot narav-
nih pravic prirojenega dostojanstva in pravic posameznikov skladno s
filozofijo razsvetljenstva 17. in 18. stoletja. Na njeno vsebino so vpliva-
le Lockove zamisli o naravnih pravicah, Rousseaujeva teorija družbene
pogodbe ter Voltairovo zagovarjanje svobode govora in vere (Shestack,
1998). Konzervativno-utilitarna ideja človekovih pravic se izkazuje v
iskanju soglasja o temeljnih normah in vrednotah, ki na koncu procesa
dobijo skupni imenovalec evropskega in liberalnega dojemanja sveta

80