Page 85 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice po obeh svetovnih vojnah 1.7

zagovarja tudi možnosti uporabe diplomatskih in gospodarskih sank-
cij, v resnih primerih pa tudi vojaške sile kot upravičenih odgovorov na
nasilno poseganje v druge narode (Cruft idr., 2015).
Joseph Raz (1939) in Allan Buchanan (1948), dva od osrednjih še žive-
čih mislecev, ki se ukvarjajo z razvijanjem pogledov na človekove pra-
vice, le-te soočata v prvi vrsti s pravno normo in z moralo.
Raz, sicer velik zagovornik pravnega pragmatizma, trdi, da ve-
ljavnost prava ni odvisna od njegove moralne vsebine, temveč od
družbenih dejstev, kot jih predstavljajo npr. avtoritete pravnih urad-
nikov. V svoji vplivni knjigi Načela pravnega sistema (The Concept
of a Legal System, 1970) tako razvije svojevrstno različico pravnega
pozitivizma, ki poudarja pomen družbenih virov pravne avtoritete,
pri čemer pa skozi sporočilo knjige Moralnost svobode (The Morality
of Freedom, 1986) ostaja tudi velik zagovornik osebne avtonomije in
svobode posameznika ter vrednotnega pluralizma. Vsekakor se zara-
di njegovih pogledov Raza dojema kot enega osrednjih zagovornikov
človekovih pravic kot mednarodnopravno moralnega projekta, ka-
kršen se kaže skozi vsebine Splošne deklaracije človekovih pravic OZN
(Lampe, 2010).
Velik zagovornik pomembnosti moralne norme, ki je drugačna od
pravne, je Allen Buchanan, katerega ena od osrednjih rdečih niti pri
razvoju misli je raziskovanje demokratičnega upravljanja (angl. go-
vernance), s poudarkom na povezanosti demokratičnega odločanja z
legitimnostjo političnih institucij, obstojem mednarodnih organizacij
in etičnih načel, ki bi morala usmerjati omenjene procese. Avtor pri
takšnem razumevanju sodobnih demokratičnih podob kot osrednja iz-
postavlja načela pravičnosti in človekovih pravic, mednarodno pravo
pa kot orodje za reševanje globalnih izzivov, posebej revščine, zdrav-
stvenega varstva, etičnih dilem, povezanih s tehnološkim razvojem,
kot sta genski inženiring in umetna inteligenca (2004, 2009, 2011). V
aktualnem obdobju Buchanan posebej poziva k potrebi po preseganju
sodobnega tribalizma, ki se odraža v političnih in kulturnih delitvah
na »naše« in »vaše«, ki niso del splošnega dejstva, da smo ljudje enaki
tudi v pravici do moralnega statusa. Moralni napredek je delno odvisen
od tega, ali imamo srečo, da se kot moralni akterji razvijamo v družbi,
ki zagotavlja ustrezne pogoje za uresničevanje naših moralnih poten-
cialov, v vsakem primeru pa svojo moralno usodo lahko prevzamemo v
svoje roke tako, da zavestno oblikujemo svoje družbeno okolje z znan-
stveno utemeljeno »moralno institucionalno zasnovo«, in na takšen

85