Page 86 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega

način sami določimo, kakšna morala prevladuje v naši družbi in kakšni
moralni akterji smo (Buchanan, 2020).
Za zadnje obdobje filozofske misli, osredotočene na človekove pra-
vice, ki se razvija ob boku in po sprejemu mednarodnih pravnih do-
kumentov, na čelu s Splošno deklaracijo človekovih pravic, bi nasploh
lahko ugotovili, da se je po eni strani močno oprlo na izpostavljanje
normativnih vidikov obstoja in varovanja človekovih pravic, razmi-
slek o razkoraku med pravnim varstvom in dejanskim stanjem ter s
tem povezano preizpraševanje o družbenih in političnih razmerah ter
ustreznosti odzivov sistemov, struktur in procesov delovanja oblas-
ti pa sta se glede na obdobje razsvetljenstva mnogo bolj umaknila v
ozadje. Sodobno obdobje se v teh pogledih sicer poglobljeno in zago-
vorniško ukvarja z vprašanji človekovih pravic posameznih družbenih
skupin ter aktualnih vsebin, kot so terorizem, okoljevarstvo, tehno-
loški razvoj, feminizem, družina in spol, okoljevarstvo (npr. Gaus in
D‘Agostino, 2013), poudarek na alternativah političnim sistemom in
ureditvam, ki bi bile v vsakodnevnem realnem življenju zmožne celovi-
to, ustrezneje, predvsem pa za vse enako pošteno uveljavljati zapisane
pravne norme ter pravila človekovih pravic, pa verjetno svoje mesto
dobiva tudi s pojavom prednosti ter pasti umetne inteligence in z njo
povezanih zmožnosti za politične inovacije (glej npr. Raso idr., 2018;
Risse, 2019; Leslie idr., 2022).

86