Page 92 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic

rešitve problema uspešno izvajati. Celoten opisani proces in aktivnosti
izvajajo pristojne institucije zakonodajne in izvršile, v nekaterih prime-
rih tudi sodne veje oblasti. Način delovanja, pristojnosti in končno tudi
uspehe posamezne institucije oblasti postavljamo v osrčje razumevanja
politike kot institucionalne (polity) kategorije, kjer v primeru človekovih
pravic v ospredje stopijo za te vsebine posebej vzpostavljeni instituti,
kot je varuh človekovih pravic, različne institucije sodne veje oblasti pa
seveda tudi številne institucije na ravni izvršilne in zakonodajne veje,
oblikovane za namene skrbi za vsebine človekovih pravic.
Ob prikazanem torej lahko zaključimo, da je vsebine človekovih
pravic možno povezati tudi z različnimi (pod)disciplinami in predmeti
preučevanja političnih znanosti oz. politologije – od temeljnih vsebin,
povezanih z vprašanji, vlogo, odnosi do demokracije, moči, avtoritete,
vse do specifičnih vsebin, povezanih s fenomeni mednarodne politike
in režimov ter metodološko usmerjenih raziskav, ki preučujejo okoliš-
čine, pogoje, rezultate in učinke spoštovanja (angl. respect), zasledova-
nja (angl. fullfilment, promotion), varstva (angl. protect) in tudi kršenja
ter zlorab človekovih pravic.

2.2 Človekove pravice kot politike boja za oblast (podoba A) 2.2
Človekove pravice in politična moč
Razumevanje moči v politiki je temelj razumevanja in preučevanja ob-
lasti, političnih sistemov, procesov odločanja, izvajanja ter ocenjevanja
posledic političnih dejanj in seveda odnosov med oblastjo ter posa-
mezniki, posameznimi družbenimi skupinami, prebivalstvom. Moč je
v politološki pa tudi širši sociološki in družboslovni znanosti nasploh
opredeljena kot sposobnost ene skupine, da vpliva na vedenje in nadzo-
ruje drugo skupino. V politiki je to praviloma razmerje med državo oz.
njenimi institucijami ter drugo državo in njenimi institucijami, medna-
rodnimi organizacijami ali pa seveda predstavniki iz nedržavnega okolja
(gospodarstvo, mediji, politične stranke in interesne skupine, nevladne
organizacije, druge vrste družbenih omrežij, vplivni posamezniki). Moč
v politiki vključuje zmožnost doseganja ciljev, sprejemanja odločitev in
oblikovanja rezultatov ter se lahko izvaja na različne načine, bodisi v ob-
liki t. i. trde (kot so uporaba sile in prisila, avtoriteta ali nadzor nad viri)
ali mehke moči (spodbude, vplivanje na vedenje, komuniciranje, prepri-
čevanje in osveščanje, kulturni vpliv) (Parsons, 1963; Bobio, 1985).
Ko govorimo o politični moči, je torej osrednje vprašanje povezano
z razmerji moči v posameznih političnih sistemih in s tem povezanimi

92