Page 91 - Politike človekovih pravic

Kaj vse je torej politika 2.1

A (politika/politics) B (institucije/polity)

moč, oblast, avtoriteta, teritorij, institucije oblasti
interesi, ideologija
ČLOVEKOVE PRAVICE AB ČLOVEKOVE PRAVICE
SKOZI PROGRAME IN SKOZI DELA SODIŠČ,
STALIŠČA POLITIČNIH MINISTRSTEV,
STRANK ABC PARLAMENTA,
OMUDSMANA
AC BC

C (javna politika/public policy)
procesi, ukrepi, pravila delovanja
na nekem področju, problemu
ČLOVEKOVE PRAVICE
V SOCIALNI, GOSPODARSKI,
IZOBRAŽEVALNI
POLITIKI

Slika 2.1 Podobe politike

procesov na določenem področju delovanja (denimo politika na podro-
čju ekonomije, financ, sociale, šolstva, zdravstva, kulture), govorimo o
javni politiki oz. public policy. Tedaj pa, ko nas zanima zlasti instituci-
onalni vidik politike oz. različne teritorialne ravni njenega delovanja
(lokalna, regionalna, nacionalna, nadnacionalna, transnacionalna ali
globalna), uporabljamo izraz politika kot polity (več o tem glej tudi v
Dunn, 1994; Parsons, 1999; Heywood, 1999; Fink-Hafner, 2007).
V primerih vsakodnevnega političnega delovanja (politics) se tako vse-
bine človekovih pravic pojavljajo kot del delovanja in vsebinskih pro-
gramskih stališč ter idej političnih strank, kot orodje v boju za pridobi-
vanje politične moči, za nagovarjanje in prepričevanje volivcev. Glavni
politični nosilci teh vsebin so politični akterji, na čelu s političnimi
strankami in njim sorodnimi skupinami v družbi, med katerimi izsto-
pajo interesne skupine, nevladne organizacije, tudi mediji. V primerih
javnopolitičnega (public policy) delovanja se človekove pravice gleda sko-
zi procese in raznolike ukrepe reševanja nastalih problemov v povezavi s
človekovimi pravicami. Znotraj posameznih področij, v katerih nastane-
jo problemi, je naloga javne politike, da zna te probleme prepoznati, jih
ustrezno opredeliti, preko izbranih konkretnih ukrepov poiskati najop-
timalnejše rešitve zanje, te nato pravno formalizirati in jih z namenom

91