Page 65 - Zadovoljstvo zaposlenih v podjetništvu

Milenijci 2.7

tem ko naj se izobraževanje obravnava kot naložba. Nadalje je ključno,
da nadrejeni aktivno delijo pomembne informacije z zaposlenimi in po-
sredujejo povratno informacijo o učinkovitosti opravljanja nalog.
Podjetja naj bodo odzivna na spremembe in si prizadevajo za stalne
izboljšave. Zagotoviti morajo, da so v podjetju prisotne možnosti za
osebno rast in da so zaposleni zadovoljni z delovnim časom.
Za spodbujanje notranjega podjetništva in rast podjetja je ključno
splošno zadovoljstvo zaposlenih. Pomembno je, da so zaposleni zado-
voljni z različnimi vidiki svojega dela, kot so vrsta in zanimivost dela, iz-
zivi, osebno zadovoljstvo, užitek pri delu, neodvisnost pri sprejemanju
odločitev, pomembnost na delovnem mestu ter finančno nagrajevanje.
Medsebojni odnosi s sodelavci so še posebej pomembni za rast podje-
tja vstoritvenihpanogah, sajzaposleni, kisozadovoljnizmedsebojnimi
odnosi, bolje sodelujejo in so produktivnejši.
Pripadnost zaposlenih je ključna za splošno zadovoljstvo, čeprav ne-
posredno ne vpliva na notranje podjetništvo ali rast v storitvenih pano-
gah, je pa pomembna za rast v proizvodnih panogah. Podjetja naj zato
spodbujajo pripadnost z organizacijskimi elementi, ki krepijo splošno
zadovoljstvo.
Notranje podjetništvo je vitalnega pomenazarastpodjetja, pred-
vsem z inovacijami izdelkov, tehnologij in poslovnih modelov. Podje-
tja si morajo za uspeh te dejavnosti prizadevati za iskanje novih tržnih
niš, razvoj lastne tehnologije, uvajanje tehnoloških novosti, definiranje
poslanstva, reorganizacijo in povečevanje avtonomije enot ter vzposta-
vitev fleksibilne strukture, ki bo spodbujala inovativnost. To lahko do-
sežejo z izboljšanjem zadovoljstva zaposlenih.

2.7 Milenijci
Nekoč so tradicionalni motivatorji, kot so dolgotrajna zaposlitev, stroge
hierarhične strukture in stabilni pokojninski načrti, veljali za ključne
dejavnike zadovoljstva pri delu. Vendar pa za milenijce ti dejavniki niso
več tako pomembni. Raziskave kažejo, da ti dajejo prednost fleksibilno-
sti, možnostim za osebni in poklicni razvoj ter smiselnemu delu pred
tradicionalnimi koristmi, kot so dolgoročna varnost in avtoritativne
vloge znotraj podjetja (Twenge, 2017). Milenijci cenijo delovna okolja,
ki spodbujajo kreativnost, inovativnost in hitro prilagajanje spremem-
bam, kar je v nasprotju s starimi prednostmi, ki so temeljile na predvi-
dljivosti in stabilnosti (Hershatter in Epstein, 2010). Razvoj tehnologije
in globalizacija sta prinesla nove priložnosti za delo na daljavo ter pro-

65