Page 13 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pregled razvoja termina

in koncepta učnih oblik na Slovenskem

Romina Plešec Gasparič
Univerza v Ljubljani
romina.plesec@pef.uni-lj.si

V novejši didaktični literaturi se danes pojavljajo štiri različne učne oblike, pri
čemer se poimenovanja zanje in njihove opredelitve med seboj le malo raz-
likujejo, raziskali pa bomo, ali je bilo že od nekdaj tako. Skozi analizo dosto-
pnih virov s področja splošne didaktike bomo prikazali, kako se je terminolo-
ška in konceptualna podoba učnih oblik razvijala skozi različna zgodovinska
obdobja. V izbor pregledane didaktične literature smo vključili dela slovenskih
avtorjev oz. v času skupne države Jugoslavije tudi avtorjev s tega območja. V
izbor so vključena dela s področja splošne didaktike (del s področja special-
nih oz. predmetnih didaktik nismo vključili), večina pa jih obravnava več učnih
oblik, ne le ene. V zaključku prispevka ugotavljamo, da je od začetka 21. stoletja
terminologija avtorjev poenotena, prav tako pa tudi klasifikacija učnih oblik in
njihova opredelitev. Število (različic) učnih oblik se je postopno manjšalo, sam
koncept pa se je sčasoma izoblikoval v samostojno, od drugih didaktičnih ele-
mentov razmejeno didaktično kategorijo.
Ključne besede: učne oblike, zgodovinski razvoj pojma in koncepta učnih oblik,
šolstvo, didaktika

Uvod
V prispevku izhajamo iz definicije učnih oblik, ki jo navajata Romina Plešec
Gasparič in Milena Valenčič Zuljan (2019, 268) ter ki sintetizira različne vi-
dike v definicijah več avtorjev (Poljak 1974; Strmčnik 2001; Blažič idr. 2003;
Jank in Meyer 2006; Kramar 2009): »Učne oblike opredeljujemo kot didak-
tični element, ki ponazarja notranjo organizacijsko strukturo pouka. Učne
oblike so opredeljene s številom udeležencev (od enega do vseh) in odnosi
med dejavniki učnega procesa (posredni, neposredni), predstavljajo osnovo
didaktično-metodične diferenciacije in skupaj z učnimi metodami, artiku-
lacijo pouka in didaktičnimi načeli pomembno prispevajo k uresničevanju
vzgojnih in izobraževalnih ciljev pouka«.
Glede na razmerja in interakcijo med temeljnimi dejavniki pouka – učenci,
učiteljem in učno vsebino – v didaktiki razlikujemo frontalno, individualno
in skupinsko učno obliko ter delo v paru (Poljak 1974; Blažič idr. 2003). Fron-
talnaučnaoblikaspada vsistemneposrednega poučevanja, medtem ko in-

Krmac, N.,S.Hudovernik, M. Rodela,M.Mezgec, M. RadetićPaićinM. Kukanja Gabrijelčič, ur. 2024.
Pedagoška vizija: premikanje izobraževanja od tradicije do inovacij – 50 let razvoja na Pedagoški fakulteti.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-358-6.13-30