Page 18 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 18

Romina Plešec Gasparič


                                  Pregled učnih oblik: učenci se pri učnem delu udejstvujejo


                     Kot sklenjena razredna celota:  Razdeljeni v skupine:  Posamič in samostojno:
                       sklenjeni razredni pouk  skupinski pouk     posamični pouk


                     Vezani skle-  Prosti  Pouk v     Proste   Vrazredu    Doma
                     njeni razre-  sklenjeni  oddelkih:  skupine v  (samoza-  (naloge
                      dni pouk:  razredni  šolsko orga-  normalnem  poslitev):  in vaje):
                     vezani učni  pouk: prosti  nizatorno  razrednem  homogena in  dolžnostne in
                      pogovor,  razredni   potrebne  pouku:    heterogena  prostovoljne,
                     učiteljevo  pogovor   skupine   delovne              reproduk-
                     poročanje,                     skupnosti kot         tivne in
                     kazanje in                     višja oblika         produktivne
                     predvajanje,
                     del. zveza


                            Združitev vseh učnih oblik v delitvi dela in izmenični uporabi: delitveni pouk


                     Predstavitev delovne celote  Izvajanje skupinskega in posa-  Spojitev del. rezultatov v raz-
                     v razredu: snovno, tehnično  mičnega dela: v razredu, doma  redu: muzivično, prepletajoče

                  Slika 1 Pregled učnih oblik po Gustavu Šilihu (1936b, 199)


                  oblik poustvarjati pestrost in dinamičnost vsakdanjega življenja, da pouk ne
                  postane enostranski in monoton za učence. V svoji razlagi učnih oblik pa av-
                  tor (1939, 19) med učnimi oblikami ponekod našteva tudi učne metode:

                       Včasih je najumestnejša učna oblika učiteljevo pripovedovanje, drugič
                       vezan in tretjič bolj prost razgovor; prav tako lahko nanese potreba, da
                       razdelimoučenceposkupinah, akogre za izvedbokakesestavljene de-
                       javnosti, kjer je potrebna delitev dela (n. pr. učne ekskurzije); večkrat pa
                       je najboljša oblika poedinsko delo (n. pr. izdelava poročila o izvršenem
                       opazovanju nekega prirodnega predmeta ali pojava); in slednjič je mo-
                       žna spretna kombinacija najrazličnejših učnih oblik.


                    Šilih (1939) pravi, da je učnih oblik zelo veliko, vendar jih lahko združimo v
                  tri kategorije. Če se razredni kolektiv pri pouku udejstvuje kot celota, govo-
                  rimo o sklenjenem razrednem pouku. Če je v ospredju učiteljevo neposredno
                  poučevanje, je to vezanisklenjenirazrednipouk, ki bi ga danes imenovali fron-
                  talna učna oblika. Če je učiteljeva vloga posredna, pa gre za prosti sklenjeni
                  razredni pouk. Šilih glede razrednega pouka, ki ga poimenuje tudi kolektivni,
                  navaja svojega sodobnika Přihodo (1930 v Šilih 1939), ki pravi da je kolektivni


                  18
   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23