Page 16 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Romina Plešec Gasparič

prednosti (učenci se učinkovito pripravljajo na življenje, vadijo medsebojno
komuniciranje, so aktivni in motivirani za delo), vendar opozarja na pomanj-
kljivosti, ki jih sodobnejši avtorji pripisujejo tudi učni diskusiji: pomanjkanje
discipline, površna obravnava učne vsebine, v ospredju so govorno spre-
tnejšiindominantnejšiučenci,šibkejšialisramežljivejšipasoprezrti,časovno
je zelo neekonomična. Avtor je odkrit nasprotnik takšnega pouka in pravi, da
mora učitelj prevzeti aktivno vlogo vodje v učnem pogovoru, če se »hočemo
rešiti tega zla« (Šilih 1936a, 155). Iz njegovega opisa te oblike, v katerem se
pravzaprav prepletajo učne oblike in učne metode, lahko sklepamo, da ve-
zani sklenjeni razredni pouk pomeni neposredni pouk, torej frontalno učno
obliko, medtem ko gre pri prostem sklenjenem razrednem pouku za posredno
poučevanje(pravzapravjeto skupinskaučnaoblika,pri čemerso vskupini vsi
učenci v kolektivu). S strani učitelja nadzorovan, usmerjan in preverjan pro-
sti sklenjeni razredni pouk je po Šilihovem mnenju učinkovitejši od vezanega,
kljub temu pa ne bi smel biti prevladujoč oz. izvajan tudi v učnih situacijah,
v katerih to ni didaktično upravičeno.
Šilih (1936b) predstavi tudi skupinski pouk, ki ga deli na (a) oddeljeni pouk
in (b) svobodne delovne skupine v normalnem razrednem pouku. Pri prvem
gre za delitev učencev v starostno homogene skupine na t.i. enorazredni-
cah in dvorazrednicah, ki so kombinirani⁶ oddelki v vaških šolah. Avtor v tem
kontekstu opozarja na pomen indirektnega pouka, pri katerem se učenci
učijo samostojno. Svobodne delovne skupine v normalnem razrednem pouku
predstavljajo skupinsko učno obliko, Šilih pa ob tem polemizira glede na-
črtne/spontane, s strani učitelja/učencev določene homogene/heterogene
učne skupine. Zavzema se za po sposobnostih heterogene učne skupine,
saj se mu zdi, da homogene skupine negativno vplivajo na razredno klimo.
Oceni, da pomeni skupinski pouk vprimerjavi z vezanim in prostim sklenjenim
razrednimpoukom napredek,sprašujepase,kdajbo narodnašolauspelapre-
iti od »delovnih skupin« k »pristnim delovnim zajednicam«, tj. skupnostim, v
čemer že lahko vidimo vizionarske zametke sodelovalnega učenja.
Poedinski pouk Šilih deli na poedinski pouk v razredu in poedinski pouk
doma. Za poedinski pouk v razredu oz. z današnjim imenom individualno
učno obliko pravi, da je podobna frontalni učni obliki v tem, da so v učilnici
vsi učenci hkrati, razlika pa je v tem, da je zaposlen vsak učenec, in sicer je
delo vseh učencev lahko enako, čemur Šilih pravi homogena samozaposli-

⁶ Gre zazdruževanje poukadvehalivečprogramskihrazredovveniučilnicipod vodenjem enega
učitelja. Običajno se pojavlja na (podružničnih) osnovnih šolah z manjšim številom učencev
2
(Slovar slovenskega knjižnega jezika , b.l.)

16