Page 17 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pregled razvoja termina in koncepta učnih oblik na Slovenskem

tev, ali pa različno oz. gre za heterogeno samozaposlitev.⁷Podatudikritiko te
oblike, saj pravi, da v preveliki meri služi mehanskemu učenju, uporabljati pa
bi jo morali predvsem za produktivno učenje (Šilih 1936b).⁸
Šilih (1936b) predstavi tudi delitveni pouk, ki ga okliče za najpomembnejšo
učno obliko nove šole, ki jo je zasnoval Gaudig. Delitveni pouk kombinira vse
tri učne oblike, o katerih govori Šilih, in s tem v celoto poveže tri učne si-
tuacije: razstavitev delovne naloge, izvršitev skupinskega in individualnega
dela ter spojitev delovnih rezultatov v razredu. Šilih izpostavlja prednosti
takšnega pouka – možnost individualizacije in hkrati stremljenje vsakega
učenca k skupnemu cilju. Če potegnemo vzporednico z današnjo didaktično
teorijo, tako strukturiran pouk po formi spominja na korake pri izvajanju sku-
pinske učne oblike, načelno pa tudi na sodelovalno učenje.⁹ Šilih (1936b) ob
tem ponovno opozarja, da enostranska in prevladujoča raba te učne oblike
ne bo prispevala k učinkovitosti pouka. Delitveni pouk je po njegovem mne-
nju treba integrirati v celotno učno delo in ga nujno kombinirati tudi z osta-
limi učnimi oblikami.
Šilih (1936b) svoje razmišljanje o učnih oblikah sklene s pregledom učnih
oblik (slika 1) in s ponovnim opozorilom učiteljem, naj ne izvajajo le ene učne
oblike ter da morajo učne oblike izbirati načrtno in jih ne prepustiti sponta-
nemu odločanju med poukom. Od učitelja pričakuje, da ne podleže didaktič-
nim novostim, ampak je do njih ustrezno kritičen, da si ne prilašča aktivnosti
pri pouku, ampak v ospredje postavlja učence, hkrati pa ohranja nadzor nad
učnim delom, in da »s finim taktom izbere tisto obliko in tisti postopek, ki
obetata v danem primeru največje poduhovljenje obrazovalnega procesa«
(str. 200).
Leta 1939 je Gustav Šilih izdal knjigo Učne oblike v šolskem delu, ki vse do
danes ostaja edina monografija v Sloveniji, ki je v celoti posvečena učnim
oblikam. Avtor pri svoji utemeljitvi vloge učnih oblik znotraj pouka izhaja
iz vzgojne in izobraževalne funkcije pouka. Učne oblike umešča v zunanjo
zgradbo pouka skupaj z učnimi pripomočki, učili in s tehnikami. Učitelj mora
učno obliko taktično izbrati glede na učno situacijo, pri čemer pa učinkovi-
tost lahko ovira njegova slaba tehnična usposobljenost za izvajanje izbrane
oblike. Po Šilihovem mnenju mora učitelj s pestrim izmenjevanjem učnih

⁷ Kot primer za prvo različico navede učiteljev narek, za drugo pa prosti spis (1936b).
⁸ K temu doda, da se individualno produktivno učno delo pogosto uporablja v kombiniranih
oddelkih, pri rednem pouku v čistih oddelkih pa ne dovolj, saj imajo učitelji pri tem pomisleke,
da so pri svojem delu premalo aktivni. V sklopu poedinskega pouka doma razlaga, kakšna naj
bo domača naloga (Šilih 1936b).
⁹ Strmčnik (1987, 126) domneva, da gre za projektno metodo.

17