Page 15 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pregled razvoja termina in koncepta učnih oblik na Slovenskem

zgodovino opredeljujejo neposredno in posredno ter direktno in indirektno
poučevanje.
Zgodovinski pregled začenjamo v letu 1906 z delom Josipa Bezjaka Po-
sebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Všestempoglavju
z naslovom »O učni obliki in učnem načinu« kot tri učne oblike predstavi
deiktiško ali kažočo, monološko ali predavajočo in dialoško ali vprašalno-
razvijajočo učno obliko (Bezjak 1906, 348). Avtor vsako od njih tudi predstavi
in iz njihovega opisa je razvidno, da pravzaprav govori o učnih metodah.
Leta 1929 je Leo Pibrovec v svojem delu Osnovni razred v luči sedanjih
vzgojno-didaktičnih načel opisoval svojo poučevalno prakso. V svojem raz-
mišljanju se je navezal tudi na Daltonov načrt³) in v praksi preizkusil samo-
stojno učenje učencev pri pouku branja, da bi v učencih vzbudil zanimanje za
branje in da bi ob tem poglobili razumevanje prebranega, saj »si mora mla-
dina učno snov samostojno ›pridelati‹« (Pibrovec 1929, 119). Večina učencev
je brala individualno, nekateri pa so spontano začeli sodelovati v paru.
V 40. letih 20. stoletja je slovenski pedagog Gustav Šilih (1936a, 153) v svo-
jem članku »Problematika učnih oblik v sodobni narodni šoli«⁴ razpravljal
o pomenu učiteljevega obvladovanja vseh učnih oblik. Presojal je, da učne
oblike veliko učiteljev vidi kot »samoumevno, vsakomur znano stvar ali pa se
oklepa enostranskega enega ali drugega vzora«. Učne oblike je poimenoval
sklenjeni razredni, skupinski in poedinski pouk. K tem je dodal še pojem deli-
tveni pouk, ki zajema vse prej omenjene oblike. Šilih poudarja, da se morajo
učitelji zavedati prednosti in pomanjkljivosti vsake od njih, in ostro svari pred
enostransko uporabe le najmodernejše med njimi – v njegovem času je bil to
prosti sklenjeni razredni pouk. Zagovarjal je,da morabitiučnaoblikauteme-
ljena s konkretno učno situacijo, v kateri jo želi učitelj uporabiti (Šilih 1936a).
Šilih (1936a) pravi, da je najbolj znana in najpogosteje uporabljana oblika
sklenjeni razredni pouk. Pri tem je ločil (a) vezani sklenjeni razredni pouk, kjer
je šlo za učiteljevo posredovanje vsebine, demonstriranje ali vezani pogovor,
in (b) prosti sklenjeni razredni pouk⁵, kjer je v ospredju prosti (Šilih pravi, da
ne učni) pogovor učencev, ki so glavni pobudniki in nosilci učnega procesa,
saj napovejo učne smotre, izdelajo načrt, obravnavajo novo učno snov in jo
vrednotijo. Šilih prostemu sklenjenemu razrednemu pouku priznava njegove

³ Daltonov načrt, ki ga je zasnovala Helen Parkhurst, je bil prvi znani sistem individualnega dela.
Obdržal je predmetni sistem pouka, znotraj predmeta pa so učenci različne starosti samostojno
obravnavali učno vsebino na različnih težavnostnih ravneh (Strmčnik 1987; Bognar in Matijević
1993).
⁴ Objavljen v reviji Popotnik, ki se je kasneje preimenovala v Sodobno pedagogiko.
⁵ Takšen pouk bi si lahko po Ani Tomić (2003) razlagali kot plenarno diskusijo brez vodje.

15