Page 184 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mojca Kukanja Gabrijelčič in Maruška Željeznov Seničar

določenem področju delovanja in ustvarjalne dosežke v odraslosti. Walberg
idr. (1981) so izvedli podobno historiometrično raziskavo 200 moških, rojenih
med 14. in 20. stoletjem (kot npr. Mozart, Lincoln), in ugotovili, da je prav tako
njihovazgodnjainteligencanapovedovalaizjemnost vodraslosti.Kljubtemu
da je zgodnja identifikacija nadarjenosti pomembna, je Feldman (1984) od-
kril nekakšen pragovni učinek, ki kaže, da nad določenim pragom kognitivne
sposobnosti (npr. IQ 120 ali sposobnost v 90. percentilu) razlike v kognitivni
sposobnosti niso več pomembne. Ugotovil je namreč, da se skupina z izmer-
jenim IQ 180 in tista z IQ 150 nista bistveno razlikovali glede izobrazbe, izbire
poklicev, zakonske zveze, rojstva otrok ali zadovoljstva z življenjem v odra-
slosti. Park, Lubinski in Camilla P. Benbow (2008) so pri pregledu 1 najbolj-
ših matematično nadarjenih posameznikov ugotovili, da lahko razlike v ravni
matematičnih sposobnosti pri starosti 13let napovedujejo napredno pridobi-
tev visoke izobrazbe v znanosti, tehnologiji, inženirstvu ali matematiki (angl.
science, technology, engineering and mathematics – STEM). Kimberley Ferri-
man Robertson idr. (2010) so k tem ugotovitvam dodali, da lahko poklicni in-
teresi in preference v življenjskem slogu v kombinaciji z vzorci sposobnosti
predvidijo področja izobraževanja ter poklica in uspešnost med mladimi. V
raziskavi, ki je uporabila podatke iz Termanove raziskave o nadarjenih, sta
Carol Tomlinson-Keasey in Little (1990) ugotovila, da sta izobrazba staršev in
intelektualna odločnost napovedovalca intelektualnih spretnosti nadarjenih
odraslih. Poleg zgodnjega prepoznavanja sposobnosti ter spretnosti in inte-
resov v otroštvu imajo vlogo pri razvoju nadarjenosti ali uglednosti v odrasli
dobi tudi druge izkušnje iz otroštva.

Značilnosti nadarjenih odraslih
Opazovalne in anekdotične raziskave pričajo o nekaterih značilnostih nadar-
jenih odraslih, po katerih se ti razlikujejo od svojih vrstnikov s povprečnimi
sposobnostmi. Deirdre V. Lovecky (1986) in Stephanie Tolan (1994) npr. opi-
sujeta naslednje lastnosti nadarjenih odraslih: razvitejše divergentno mišlje-
nje, vzkipljivost, občutljivost, dojemljivost in entelehija, čustvena intenziv-
nost, moralna občutljivost in skrb za pravičnost ter socialne izkušnje, ki so
odvisne od iskanja podobno mislečih drugih. Annemarie Roeper (1991) po-
jasnjuje, da imajo oz. izkazujejo nadarjeni odrasli med drugim: kompleksne
intelektualne sposobnosti, otroška, nezrela čustva, občutke, da so bistveno
drugačni od drugih, občutke preobremenjenosti z lastno ustvarjalnostjo, za-
prtost vase, potrebo po samoti, iskanje pomena, individualizirane metode
učenja, potrebo po iskanju resnice, perfekcionizem, občutek nerazumljeno-
sti in nesprejetosti, težave pri razumevanju vedenja drugih, močan smisel za
humor, težave z avtoriteto in močna moralna prepričanja.
184