Page 186 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mojca Kukanja Gabrijelčič in Maruška Željeznov Seničar

zitivne longitudinalne rezultate nadarjenih posameznikov (Lubinski in Ben-
bow 2006). Npr., dokazano je, da so posamezniki z visokim IQ ustvarjalnejši,
zaslužijo več denarja, so fizično bolj zdravi in živijo dlje (Batty idr. 2008). Po-
leg tega raziskave običajno kažejo na pozitivno razmerje med stopnjo inteli-
gence in subjektivno blaginjo (Diener 1984; Watten, Syversen in Myhrer 1995;
Wulff, Bergman in Sverke 2009).
Nadarjenost torej ni nekaj, kar bodo otroci prerasli, ko bodo odrasli (Fiedler
2012). Je sestavni del posameznikove osebnosti, zato lahko domnevamo, da
bodo enake potrebe in pasti še vedno prisotne pri nadarjenih odraslih. Pri
delu s slednjimi je zato pomembno, da se ne osredotočamo le na stopnjo in-
teligentnosti ali ugotovitve testa IQ, ampak tudi na načine, kako nadarjenost
kažejo v vsakdanjem življenju (Jacobsen 2000).

Težave nadarjenih žensk
Večina raziskav kaže, da imajo nadarjene ženske in nadarjeni moški (nadar-
jena dekleta in nadarjeni fantje) različne izkušnje (Leder 2004). Zgodovinsko
gledano so bile ženske izpostavljene stereotipom glede spolne vloge in so
imele pomanjkanje priložnosti v otroštvu ter adolescenci, zaradi česar je bilo
manjverjetno,dabodo dosegleimenitnost vodrasli dobi (Kronborg2010;Lo-
vecky 1993). Barbara A. Kerr (1997) nakazuje, da tudi če so bile v otroštvu pre-
poznane kot nadarjene, objektivna merila, kot so IQ-rezultati, rezultati testov
sposobnosti in povprečne ocene, niso uspela napovedati dosežkov nadar-
jenih žensk v odrasli dobi. Takrat pa so bolj nagnjene k doživljanju sindroma
prevarantaalidvomavindiskreditacijelastnihsposobnostiterdosežkov(Bell
1990).

Empirični del
Metoda
Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvalitativne metodologije raziskovanja, ki
vključuje izvedbo poglobljenih (strukturiranih in polstrukturiranih) intervju-
jev, v katerih je sodelovalo 35 odraslih nadarjenih oseb. Namen je bil raziskati
mnenje nadarjenih odraslih o nekaterih temeljnih vidikih nadarjenosti. Raz-
iskavo smo kategorizirali na teme: (a) razvoj nadarjenosti od otroštva dalje
in učinki zgodnjih izobraževalnih izkušenj; (b) značilnosti nadarjenih odra-
slih; (c) kariera in značilnosti na delovnem področju; (d) družina; (e) življenj-
ski cilji, zadovoljstvo in dobro počutje. Vprašanja v intervjujih smo oblikovali
tako, da so omogočila doseganje zastavljenih ciljev in konstruktiven pogovor
z respondenti. Za analizo podatkov oz. besedil smo uporabili metodo odpr-
tega kodiranja, ki omogoča razvrstitev in označevanje zasnov v procesu ana-

186