Page 188 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mojca Kukanja Gabrijelčič in Maruška Željeznov Seničar

Na vprašanje, kako se je po njihovem mnenju razvijalo/spodbujalo nadar-
jenost od otroštva dalje, so v večini (80) odgovorili, da

– »brez posebnosti«;
– »v osnovni in srednji šoli nisem imel/-a težav, prav tako ne v času štu-
dija. Nihče se ni posebej ukvarjal z mano«.

Nekaj respondentov (20) pa navede, da so imeli v času šolanja številne
vzgojne in druge težave:

– »nihče ni opazil in/ali spodbujal moje potenciale, čutil/-a sem, da ne
sodim v ta šolski sistem«.

Na vprašanje, kako se je spremenilo šolsko delo po identifikaciji nadarje-
nosti, respondenti navajajo naslednje:

– »nič posebnega« (70);
– »sledilo je veliko več domačih in drugih nalog« (60);
– »akcelerirali so me, kar je povzročilo težave z vključevanjem v družbo
starejših v razredu« (20);
– »ugotovil sem, da veliko stvari, ki jim ni bilo zadoščeno v mojem otro-
štvu, se sedaj izkazuje na mojem skrhanem duševnem zdravju«;
– »začela sem še bolj razvijati svoj potencial«;
– »prejel/-a sem štipendijo, ki mi je bila v veliko pomoč v srednješolskih
in študijskih letih«;
– »začela sem se bolj zavedati svojih potencialov, da ni vse samoumevno,
in sem si začela postavljati višje cilje«;
– »moje življenje se ni spremenilo«;
– »pogosto sem pogrešal dodatne izzive, pomoč pri uravnavanju moč-
nih čustev in motivacijo za napredovanje. Kot odrasla oseba se pogosto
spopadam z občutki tesnobe in nezadovoljstvom«.

Ugotavljamo, da (i) so bili respondenti evidentirani zaradi izstopajočih ko-
gnitivnih značilnosti in dosežkov; (ii) se v času osnovnošolskega šolanja z
njimi niso posebej ukvarjali (v smislu šolske ali predmetne akceleracije, spod-
bujanjapotencialov,ustreznegaspodbudnegaučnegaokolja,učneindividu-
alizacije ipd.). Številni raziskovalci menijo, da je zgodnja izobraževalna pred-
nost eden najpomembnejših dejavnikov, ki prispevajo h kasnejšim dosež-
kom odraslih (Terman 1925; Oden 1968; Bloom 1985; Feldman 1986; Gagne

188