Page 189 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Razumevanje in podpora nadarjenim odraslim

1995). Zdi se, da učno pospeševanje (akceleracija) in učna obogatitev v otro-
štvu in adolescenci prispevata k produktivnosti, dosežkom in odličnosti v od-
rasli dobi (Watve 2008; Nauta, Ronner in Groeneveld 2009; Perrone, Wright
idr. 2010; Wai idr. 2010; Firkowska-Mankiewicz 2011; Park, Lubinski in Benbow
2012). Te ugotovitve pozitivno izpostavljajo pomembnost zgodnjega izobra-
ževanja nadarjenih. Da bi optimalno izobrazili mlade in jim omogočili, da tek-
mujejo v svetovnem gospodarstvu na vseh področjih človeških prizadevanj,
mora država zagotoviti okolje, v katerem lahko nadarjeni učenci dosežejo
svoj polni potencial. Na slednje opozarjajo tudi respondenti – bivši študentje
Pedagoške fakultete.

Značilnosti nadarjenih odraslih
Respondenti so v veliki večini (80) odgovarjali, da sebe prepoznajo kot:
perfekcioniste, introvertirane, samostojne, iskrene, sodelovalne; pravične in
idealistične (30); sramežljive; anksiozne; ekstrovertirane; »zelo občutljiv[o]
na nepravičnosti, zaradi česar se raje umaknem v ozadje«; »drugačn[o], ne-
tradicionaln[o], umaknjen[o] stran od rutine in drugih ljudi«.
Raziskava Matte, Emanuele Saverie Gritti in Margherite Lang (2019) je raz-
iskovala razlike v osebnostnih lastnostih med skupino nadarjenih odraslih
in nenadarjenih kontrolnih oseb. Ugotovitve so skladne s »hipotezo dishar-
monije«, ki pravi, da se nadarjeni posamezniki lahko soočajo z edinstvenimi
družbenimi izzivi in imajo posebne čustvene potrebe, ki lahko povečajo psi-
hološko ranljivost. Slednje lahko predstavljajo dejavnike tveganja za razvoj
in ohranjanje disfunkcionalnih osebnostnih lastnosti (Preckel idr. 2020). Po-
dobni rezultati v drugih raziskavah so bili povezani s potrebo po tekmovalno-
sti in perfekcionizmu nadarjenih posameznikov (Dijkstra, Barelds, Ronner idr.
2012). Nadarjeni posamezniki poročajo o višji stopnji nizke pripadnosti družbi
(socialni mreži) in introvertiranosti. Pokazale so se številne težave pri vzpo-
stavljanju afektivnih odnosov, čustvenih doživetij in čustvenega izražanja ter
slabe verbalne in socialne veščine. Socialna izolacija je bila sicer v populaciji
nadarjenih predhodno že dokazana (Dijkstra, Barelds, Ronner idr. 2012).
Zaradi strahu pred prizadetostjo ali osramočenostjo v družbenih situaci-
jah so nadarjeni posamezniki morda večkrat sprejeli vedenjske strategije za
skrivanjesvojihznačilnostioz.potreb,karjeposledičnolahkopovečaloverje-
tnost za razvoj navznoter usmerjene osebnosti. Ta težnja lahko pomeni tudi,
da nadarjeni posamezniki raje vlagajo v svoje misli in ideje, namesto da bi
njihovo zadovoljstvo izhajalo iz medosebnih interakcij in čustvenega stika z
drugimi. Tako je večja verjetnost, da bodo postali samotarji in se nagibali k
temu, da čas preživijo z ljudmi enake stopnje kognitivnih sposobnosti (Dijk-

189