Page 222 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Ana Bardorfer

Področje ustvarjanja spodbudnega učnega okolja je pritegnilo pozornost
več tujih raziskovalcev (npr. Kneipp idr. 2010; Shaheen, Ahmad in Shah 2020;
Tormey 2021; Xu idr. 2022). V Sloveniji je bilo to področje precej dolgo zapo-
stavljeno (Marentič Požarnik 1998), v zadnjem desetletju pa postaja vse ak-
tualnejše (Gartner in Krašna 2016; Rutar 2022). Enega izmed vidikov takega
okolja predstavljajo pozitivni odnosi med učitelji in študenti. Pozitivne od-
nose in povezave, ki jih visokošolski učitelji skušajo ustvariti s študenti, lahko
opredelimo kot medosebni stik (Catt, Miller in Schallenkamp 2007; Frisby in
Martin 2010; Wilson, Ryan in Pugh 2010). Več tujih in slovenskih raziskav kaže,
da se ta pozitivno povezuje s številnimi želenimi akademskimi vedenji štu-
dentov: akademskimi dosežki, učenjem, avtonomno regulirano motivacijo
za učenje, aktivnim udejstvovanjem v procesu študija, zadovoljstvom z uči-
teljem in predmetom ter blagostanjem študentov (Kneipp idr. 2010; Frisby
in Martin 2010; Wilson, Ryan in Pugh 2010; Bouras in Keskes 2014; Estepp in
Roberts 2015; Bardorfer in Dolenc 2022).
Medtem ko rezultati raziskav dosledno kažejo pozitivno povezanost stika z
omenjenimi želenimi akademskimi vedenji študentov, pa ostajajo dejavniki
tega pojava slabše raziskani. Raziskovalci se osredotočajo na različna komu-
nikacijska vedenja učitelja (Rowan in Grootenboer 2017; Fitzgerald in Hooker
2022) ali stališča slednjega (Lawrence idr. 2020), osebnostne lastnosti učite-
ljev kot dejavniki stika pa ostajajo precej neraziskano področje. Osebnostne
lastnosti učitelja so sicer pritegnile pozornost več raziskovalcev, vendar so jih
slednji preučevali v povezavi z akademskimi vedenji študentov, kot sta moti-
vacija (Khalilzadeh in Khodi 2021) in akademska uspešnost (Shaista, Akhtar in
Uzma 2019), poleg teh pa še z evalvacijskimi ocenami učitelja, učiteljevo učin-
kovitostjo in izgorelostjo (Kim, Jörg in Klassen 2019). V pričujočem prispevku
smo to vrzel premostili in preučevali osebnostne dimenzije visokošolskega
učitelja kot dejavnike stika. Pri tem smo se naslonili na model osebnosti veli-
kih pet, ki velja za najustreznejši model za opisovanje strukture osebnostnih
lastnosti (Avsec, Kavčič in Petrič 2017), in natančen model medosebnega stika
Ane Bardorfer (2013), ki presega predhodne nenatančne opredelitve stika v
visokemšolstvuin zakateregajetudi navoljo psihometrično ustrezen merski
pripomoček (Bardorfer in Kavčič 2020).

Medosebni stik med učitelji in študenti v visokošolskem izobraževanju
Pri konceptualizaciji stika med učiteljem in študenti v kontekstu visokega šol-
stva,ki temelji nasplošnemmodelumedosebnih odnosovvzačetnih interak-
cijah Linde Tickle-Degnen in Rosenthala (1990) ter na obstoječih definicijah
in instrumentih za merjenje tega pojava v visokem šolstvu, se Ana Bardorfer

222