Page 224 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Ana Bardorfer

z učiteljem in s predmetom) z osebnostnimi značilnostmi učitelja. Razisko-
valci s področja pedagoške komunikologije (Teven in McCroskey 1997; Teven
in Gorham 1998; Teven in Hanson 2004) se strinjajo, da so študenti s skrbnim
učiteljem zadovoljnejši, ga zaznavajo kot kompetentnejšega pri poučevanju
in kot vrednega zaupanja. Do občutka študentov, da je učitelju mar zanje in
za njihovo dobro, naj bi vodili trije dejavniki (Teven 2007): (a) empatija – zmo-
žnost identifikacije posameznika s situacijo ali čustvi drugega; (b) razumeva-
nje – zmožnost (raz)umevanja idej, čustev in potreb drugega; (c) odzivnost –
orientiranost na drugega in posedovanje občutljivosti do drugih, pri čemer
je odziven posameznik opisan kot sočuten, prijateljski, iskren in tak, ki po-
maga (Thomas, Richmond in McCroskey 1994). Učiteljeva skrb se vsebinsko
prekriva s čustveno bližino, ki se nanaša na komponenti pozitivnost in vzaje-
mna pozornost v opredelitvi medosebnega stika Ane Bardorfer (2013). Teven
(2007) je na vzorcu 48 visokošolskih učiteljev ugotovil pomembno poveza-
nost med petimi robustnimi dimenzijami osebnosti in učiteljevo skrbjo, in
sicer se je s slednjo statistično pomembno, pozitivno in visoko povezovala
dimenzija sprejemljivost, ki vključuje prijetno, prijazno, sodelovalno vede-
nje v medosebnih odnosih. Visoko sprejemljivi učitelji skušajo vzpostavljati
in ohranjati pozitivne odnose z osebami v svojem okolju ter so na splošno
suportivni do drugih (Teven 2007). Vestnost, ki zajema značilnosti, kot so or-
ganiziranost, natančnost, sistematičnost, učinkovitost, težnja po dosežkih in
izpolnjevanjedolžnosti, sejez učiteljevo skrbjo povezovala statistično po-
membno pozitivno in nizko. Odprtost, ki vključuje posameznikovo ustvarjal-
nost, željo po raziskovanju in odkrivanju novosti, ter ekstravertnost, ki vklju-
čuje posameznikovo družabnost, komunikativnost, zmožnost uveljavljanja
in aktivnost, se z učiteljevo skrbjo nista povezovali statistično pomembno.
Nevroticizem, ki vključuje nagnjenost k negativnemu čustvovanju, razdra-
žljivosti in pogostemu spreminjanju razpoloženja, pa se je z učiteljevo skrbjo
povezoval statistično pomembno, negativno in nizko.
Kneipp idr. (2010) so preučevali povezanost osebnostnih lastnosti visoko-
šolskih učiteljev in kakovost njihovega poučevanja, ki je vključevala tri de-
javnike: izčrpnost oz. širino, prilagodljivost in kakovost poučevanja. Rezultati
so pokazali, da je samo dimenzija sprejemljivost pomembno napovedovala
kakovost učiteljevega poučevanja (pojasnila je 13 variabilnosti). Avtorji so
zaključili,dasevisokošolski učiteljz visoko izraženo dimenzijo sprejemljivosti
lahko s svojimi študenti poveže na avtentičnejši način in tako zagotovi spod-
budno učno okolje. Kneipp idr. (2010) razmišljajo, da to, kar študenti iščejo pri
svojem učitelju, išče pravzaprav vsak posameznik v odnosih nasploh – spre-
jemanje, spoštovanje in naklonjenost. Učitelj, ki izkazuje skrb in sprejema-

224