Page 223 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 223

Osebnost visokošolskega učitelja kot dejavnik medosebnega stika med učiteljem in študenti


             (2013) osredotoča na izkustveni vidik in podrobno opiše fenomenologijo iz-
             kušnje odnosa, ki jo študenti zaznavajo v smislu treh strukturnih komponent,
             relevantnih za visokošolsko izobraževanje: vzajemne pozornosti, pozitivno-
             sti in koordinacije. Celostno lahko stik razumemo kot bližino oz. oddaljenost
             med učiteljem in študentom oz. študenti na odnosni ter spoznavni ravni (Bar-
             dorfer 2013).
               Komponenta pozitivnosti zajema splošen občutek prijetnosti interakcije
             med študenti in učiteljem, ki ga določajo: prijaznost in duhovitost učitelja,
             odsotnost občutka frustriranosti pri študentih, zaznava pristnosti interak-
             cije, občutek študenta, da učitelju ni vseeno zanj in za njegovo razumevanje
             snovi,dajetarazumevajočin dagaspoštuje.Nadalje,komponentavzajemna
             pozornost vključuje občutek vpletenosti v interakcijo, ki se kaže v pozornosti
             študenta na to, kaj učitelj govori in dela med učnimi urami, v učiteljevem
             zanimanju in odprtosti za različna mnenja ter vprašanja študentov, njegovi
             dostopnosti, vključuje pa tudi splošno zanimanje študenta za spremljanje
             učiteljevih ur ter željo po nadaljnjem sodelovanju. S komponento koordi-
             nacija avtorica zajema koordinacijo v interakciji, ki se kaže v učiteljevi potr-
             pežljivosti pri delu s študenti in v tem, da študentom daje primeren čas za
             odgovarjanje in opravljanje drugih relevantnih dejavnosti v predavalnici. Po-
             leg tega pa vključuje še koordinacijo v procesu učenja in poučevanja. Ta se
             kaže v študentovem zavedanju ter sprejemanju učnih ciljev predmeta in v
             učiteljevi pripravljenosti, da svoje razlage prilagodi študentovemu predzna-
             nju.

             Dejavniki medosebnega stika med visokošolskim učiteljem in študenti
             Fitzgerald in Hooker (2022) navajata, da k napovedi medosebnega stika v
             pomembni meri prispevajo socialna podpora, ki jo učitelj nudi študentom,
             uporaba humorja ter zaznana podobnost med učiteljem in študenti. Marsh
             (1982) poroča o statistično pomembnih pozitivnih korelacijskih koeficientih
             med stikom in dimenzijami učinkovitega visokošolskega poučevanja, ki se
             v svetu uporabljajo za ocenjevanje visokošolskih učiteljev: učiteljevo orga-
             niziranostjo, jasnostjo in navdušenostjo. Pri tem stik, sicer nasprotno kot v
             pričujoči raziskavi, enači s kakovostnim odnosom med učiteljem in študenti
             tergatudimerizdrugačnimpripomočkom.
               Neposredna povezanost med stikom med učitelji in študenti, kot ga opre-
             deljuje Ana Bardorfer (2013), ter osebnostnimi značilnostmi učitelja do da-
             nes še ni bila raziskana. Kljub temu najdemo več raziskav, v katerih so ugota-
             vljali povezanost stiku sorodnih pojavov (npr. skrb, skrbnost; angl. caring)ali
             posledic vzpostavljenega stika (npr. učinkovitost poučevanja, zadovoljstvo


                                                                            223
   218   219   220   221   222   223   224   225   226   227   228