Page 223 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Osebnost visokošolskega učitelja kot dejavnik medosebnega stika med učiteljem in študenti

(2013) osredotoča na izkustveni vidik in podrobno opiše fenomenologijo iz-
kušnje odnosa, ki jo študenti zaznavajo v smislu treh strukturnih komponent,
relevantnih za visokošolsko izobraževanje: vzajemne pozornosti, pozitivno-
sti in koordinacije. Celostno lahko stik razumemo kot bližino oz. oddaljenost
med učiteljem in študentom oz. študenti na odnosni ter spoznavni ravni (Bar-
dorfer 2013).
Komponenta pozitivnosti zajema splošen občutek prijetnosti interakcije
med študenti in učiteljem, ki ga določajo: prijaznost in duhovitost učitelja,
odsotnost občutka frustriranosti pri študentih, zaznava pristnosti interak-
cije, občutek študenta, da učitelju ni vseeno zanj in za njegovo razumevanje
snovi,dajetarazumevajočin dagaspoštuje.Nadalje,komponentavzajemna
pozornost vključuje občutek vpletenosti v interakcijo, ki se kaže v pozornosti
študenta na to, kaj učitelj govori in dela med učnimi urami, v učiteljevem
zanimanju in odprtosti za različna mnenja ter vprašanja študentov, njegovi
dostopnosti, vključuje pa tudi splošno zanimanje študenta za spremljanje
učiteljevih ur ter željo po nadaljnjem sodelovanju. S komponento koordi-
nacija avtorica zajema koordinacijo v interakciji, ki se kaže v učiteljevi potr-
pežljivosti pri delu s študenti in v tem, da študentom daje primeren čas za
odgovarjanje in opravljanje drugih relevantnih dejavnosti v predavalnici. Po-
leg tega pa vključuje še koordinacijo v procesu učenja in poučevanja. Ta se
kaže v študentovem zavedanju ter sprejemanju učnih ciljev predmeta in v
učiteljevi pripravljenosti, da svoje razlage prilagodi študentovemu predzna-
nju.

Dejavniki medosebnega stika med visokošolskim učiteljem in študenti
Fitzgerald in Hooker (2022) navajata, da k napovedi medosebnega stika v
pomembni meri prispevajo socialna podpora, ki jo učitelj nudi študentom,
uporaba humorja ter zaznana podobnost med učiteljem in študenti. Marsh
(1982) poroča o statistično pomembnih pozitivnih korelacijskih koeficientih
med stikom in dimenzijami učinkovitega visokošolskega poučevanja, ki se
v svetu uporabljajo za ocenjevanje visokošolskih učiteljev: učiteljevo orga-
niziranostjo, jasnostjo in navdušenostjo. Pri tem stik, sicer nasprotno kot v
pričujoči raziskavi, enači s kakovostnim odnosom med učiteljem in študenti
tergatudimerizdrugačnimpripomočkom.
Neposredna povezanost med stikom med učitelji in študenti, kot ga opre-
deljuje Ana Bardorfer (2013), ter osebnostnimi značilnostmi učitelja do da-
nes še ni bila raziskana. Kljub temu najdemo več raziskav, v katerih so ugota-
vljali povezanost stiku sorodnih pojavov (npr. skrb, skrbnost; angl. caring)ali
posledic vzpostavljenega stika (npr. učinkovitost poučevanja, zadovoljstvo

223