Page 230 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 230
Ana Bardorfer
Preglednica 4 Ocene učinkov posameznih napovednikov medosebnega stika
Parametri v modelih Koef. SE t df p
Presečišče , , , <,
Napovedniki Spol –, , –, ,
na ravni Starost , , , ,
skupine
Izkušnje pri poučevanju –, , –, ,
ciljnega
Ekstravertnost –, , –, ,
učitelja
Sprejemljivost , , –, ,
Vestnost , , –, ,
Nevroticizem –, , –, ,
Odprtost –, , –, ,
Opombe Število učiteljev = 50.
osebnosti. Na podlagi teh rezultatov lahko hipotezo, s katero smo predvi-
devali, da bo učiteljeva osebnostna dimenzija sprejemljivost statistično po-
membno prispevala k napovedi kakovosti medosebnega stika, kot so jo za-
znavali študenti, zavrnemo.
Rezultati pričujoče raziskave niso skladni z rezultati predhodnih raziskav,
v katerih so preučevali povezanost sprejemljivosti ter preostalih dimenzij
osebnosti s pojavi, ki se deloma prekrivajo z medosebnim stikom, npr. uči-
teljevo splošno skrbjo za študente (Teven 2007), oz. s predvidenimi posle-
dicami kakovostnega stika, npr. kakovostjo poučevanja ali zadovoljstvom z
učiteljem in predmetom (Kneipp idr. 2010; Patrick 2011). Ker se v primerjavi
z ostalimi dimenzijami sprejemljivost kaže kot najpomembnejša lastnost v
medosebnih odnosih nasploh in med drugim v pomembni meri napoveduje
dobre medosebne odnose (Avsec 2007), kar je ključen del medosebnega
stika, nas je rezultat pričujoče raziskave presenetil. Pričakovali smo namreč,
da bodo visoko sprejemljivi učitelji, tj. tisti, ki skušajo vzpostavljati in ohra-
njati pozitivne odnose z osebami v svojem okolju in so na splošno suportivni
do drugih (Teven 2007), s študenti vzpostavili boljši medosebni stik. Možno
je, da se pričakovana povezanost v pričujoči raziskavi ni pokazala zaradi raz-
ličnih uporabljenih mer v predhodnih in pričujoči raziskavi. Teven (2007), ki
poroča o statistično pomembnem pozitivnem in visokem koeficientu po-
vezanosti med sprejemljivostjo ter učiteljevo skrbjo, ki vključuje empatijo,
razumevanje in občutljivost, sočutje in prijateljskost učitelja, je uporabil uči-
teljeve mere samoporočanja osebnostnih dimenzij ter skrbi za študente, kar
pomeni, da se je učiteljeva samozaznana izraženost lastne sprejemljivosti
povezovala z njegovo samozaznano skrbjo za študente. Kneipp idr. (2010)
so sicer podobno kot v pričujoči raziskavi uporabili učiteljeve samoocene
230