Page 237 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Slovenska oblika Vprašalnika za oceno

izgorelosti (BAT-12) in vloga osebnosti
pri napovedovanju izgorelosti učiteljev

Petra Dolenc Blaž Simčič
Univerza na Primorskem Univeza na Primorskem
petra.dolenc@pef.upr.si blaz.simcic@pef.upr.si
Jerneja Lobnikar
Osnovna šola Prebold
jerneja.lobnikar@sola-prebold.si

Učitelji se zaradi narave svojega dela uvrščajo med poklicne skupine z večjim
tveganjem za razvoj izgorelosti, ki se odraža v slabšem telesnem in dušev-
nem zdravju. Raziskave kažejo, da lahko z ustreznimi merskimi pripomočki, ki
omogočajo preventivno oceno tveganja za izgorelost, zmanjšamo njene nega-
tivne posledice. Z raziskavo smo želeli najprej preveriti psihometrične lastnosti
krajše oblike Vprašalnika za oceno izgorelosti (BAT-12) pri slovenskih učiteljih,
nadalje pa nas je zanimala vloga osebnosti pri napovedovanju izgorelosti. V
raziskavo smo vključili 430 osnovnošolskih učiteljev, ki so poleg vprašalnika
BAT-12 izpolnili še Vprašalnik petih velikih faktorjev osebnosti (BFI). Slovenska
oblika BAT-12 izkazuje dobro faktorsko veljavnost, pri čemer se štiri podlestvice
(izčrpanost, miselna odtujenost, kognitivna oškodovanost, čustvena oškodo-
vanost) združujejo v skupno oceno izgorelosti. Na podlagi regresijske analize
ugotavljamo, da višje izražen nevroticizem, nižje izraženi vestnost in spreje-
mljivost ter zaposlitev za določen čas pomembno napovedujejo višjo oceno
izgorelosti pri slovenskih učiteljih.
Ključne besede: izgorelost, Vprašalnik za oceno izgorelosti, psihometrične la-
stnosti, osebnost, učitelji

Uvod
Problematika izgorelosti pri učiteljih
Rezultati številnih raziskav o delovnem stresu uvrščajo zaposlene v vzgoji in
izobraževanju v sam vrh zelo stresnih poklicev (Arvidsson idr. 2016). Med te
zaposlene sodijo tudi učitelji, za katere je značilna stalna in intenzivna soci-
alna interakcija z učenci, s starši ter sodelavci. Vloga učiteljev ni le v organi-
zaciji učinkovitega učnega okolja, ki omogoča učencem pridobiti ustrezna
znanja in izboljšati procese učenja, temveč tudi skrb za dobre medosebne
odnose in zagotavljanje pogojev za optimalen razvoj ter blagostanje učen-
cev (Tuxford in Bradley 2015). Poučevanje lahko zato razumemo kot izredno

Krmac, N.,S.Hudovernik, M. Rodela,M.Mezgec, M. RadetićPaićinM. Kukanja Gabrijelčič, ur. 2024.
Pedagoška vizija: premikanje izobraževanja od tradicije do inovacij – 50 let razvoja na Pedagoški fakulteti.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-358-6.237-255