Page 238 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Petra Dolenc, Jerneja Lobnikar in Blaž Simčič

čustveno zahtevno delo, ki je še posebej izpostavljeno večjim psihosocial-
nim tveganjem in izgorelosti (Schonfeld, Bianchi in Luehring-Jones 2017; Ge-
noud in Waroux 2021). Izgorelost pogosto opredeljujemo kot razkorak med
visokimi delovnimi in osebnimi zahtevami ter omejenimi viri, za katerega so
značilni čustvena izčrpanost, odtujenost od sebe in od dela ter zmanjšana
delovna učinkovitost (Maslach in Leiter 2016).
V literaturi (Huyghebaert idr. 2018; Capone, Joshanloo in Park 2019; Mo-
lero Jurado idr. 2019) obstaja širok konsenz glede negativnih učinkov stresa
in izgorelosti na zdravje ter počutje pedagoških delavcev. Izgorelost pri uči-
teljih je povezana z različnimi težavami v duševnem zdravju, vključno z an-
ksioznostjo, depresivnostjo in s psihosomatskimi simptomi (Desouky in Al-
lam 2017; Gibson in Carroll 2021), pogostejšimi težavami v telesnem zdravju
(De Simone, Cicotto in Lampis 2016; Madigan idr. 2023), z upadom samoučin-
kovitosti in zadovoljstva pri poučevanju (Skaalvik in Skaalvik 2015; Capone,
Joshanloo in Park 2019) ter s pogostejšo željo po opustitvi učiteljskega po-
klica (Rajendran, Watt in Richardson 2020). Prav tako je izgorelost povezana s
slabšo kakovostjo dela. Učiteljev kronični stres in neustrezne strategije spo-
prijemanja namreč negativno vplivajo na odnose med učitelji ter učenci, kar
lahko prispeva k nižji kakovosti motivacije in slabšim učnim dosežkom učen-
cev (Madigan in Kim 2021).
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization 2019) je iz-
gorelost v Mednarodni klasifikaciji bolezni opredelila kot stanje, povezano z
delom, zaradi katerega bi posameznik lahko poiskal zdravniško pomoč, ne
uvršča pa je med bolezenska stanja. Kljub temu predstavlja perečo globalno
nevarnost za delovno aktivno prebivalstvo v 21. stoletju (Liu idr. 2022). Proble-
matika izgorelosti ter težav v duševnem zdravju postaja na področju vzgoje
in izobraževanja v zadnjih letih še aktualnejša zaradi vse večje kadrovske
podhranjenosti učiteljev v številnih evropskih državah, kar velja tudi za Slo-
venijo (OECD 2023). Zaposleni učitelji so tako vse bolj obremenjeni, povečan
obseg dela ter nove zahteve na delovnem mestu pa stopnjujejo tveganje za
psihofizično izčrpanost ter slabšo kakovost njihovega življenja in dela (Edu-
cation,AudiovisualandCultureExecutiveAgency2021).Zato jeključnegapo-
menarazvijatiinzagotavljatiustreznemerskepripomočkezapravilnoprepo-
znavanje izgorelosti ter vrednotenje učinkovitosti ukrepov za njeno zmanj-
ševanje.

Merjenje izgorelosti
Za ugotavljanje izgorelosti zaposlenih so avtorji oblikovali številne merske
pripomočke, npr. Maslachev vprašalnik izgorelosti (Maslach Burnout Inven-

238