Page 240 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Petra Dolenc, Jerneja Lobnikar in Blaž Simčič

poslenih (De Beer idr. 2020; Consiglio, Mazzetti in Schaufeli 2021; Sinval idr.
2022), manj pa je bilo raziskav, ki so merske lastnosti vprašalnika preverjale
pri pedagoških delavcih (Angelini idr. 2021). Raziskovalni izsledki poročajo
tudi o veljavnosti in zanesljivosti krajše oblike Vprašalnika za oceno izgorelo-
sti (BAT-12), ki merjenje osrednjih simptomov izgorelosti omogoča z manjšim
številom postavk (Schaufeli in De Witte 2023). V raziskovalni dejavnosti se zdi
uporaba krajših oblik psiholoških pripomočkov še posebej funkcionalna, saj
omogoča časovno ekonomično pridobivanje podatkov, s tem pa se povečuje
verjetnost, da bodo udeleženci izpolnili mersko lestvico oz. vprašalnik v ce-
loti (Galesic in Bosnjak 2009).

Dejavniki izgorelosti in pomen osebnosti v razvoju izgorelosti učiteljev
Dejavniki izgorelosti so številni in večplastni. Izsledki raziskav med pogostej-
šimi dejavniki izgorelosti učiteljev navajajo predvsem zahteve in značilno-
sti delovnega okolja, kot so čezmerna delovna obremenitev, časovni pritiski
(Guidetti idr. 2018), težave z uravnavanjem vedenja v razredu, predvsem v pri-
meru motečega in agresivnega vedenja učencev (Aloe idr. 2014), nejasnost
in konfliktnost vlog ter pomanjkanje avtonomije (Alyamy in Loh 2020). Če-
prav se učitelji lahko soočajo s podobnimi zahtevami na delovnem mestu,
se poklicna izgorelost ne razvije v vseh primerih. Poleg sistemskih in organi-
zacijskih vidikov dela je tako treba upoštevati tudi individualne značilnosti,
ki pomembno določajo, kako bodo zaposleni zahteve na delovnem mestu
doživljali in se z njimi spoprijemali (Carroll idr. 2022; Angelini 2023).
Številne raziskave na učiteljih so pokazale, da osebnost pomembno napo-
veduje poklicno izgorelost (Liu idr. 2022; Roloff idr. 2022; Răducu in Stăncu-
lescu 2022). Znotraj dimenzionalnega razumevanja osebnosti je model veli-
kih pet (angl. The Big Five) prevladujoča in empirično najpodprtejša paradi-
gma za preučevanje osebnostnih lastnosti, ki vključuje pet temeljnih oseb-
nostnih dimenzij: ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost, odprtost in nevro-
ticizem (Costa in McCrae 1992; Avsec, Kavčič in Petrič 2017). Nevroticizem od-
raža medosebne razlike v doživljanju okolja kot ogrožajočega, problematič-
negain stresnegatervsvojemjedruvključujepredvsemnegativno čustvova-
nje. Med različnimi vidiki osebnosti se dosledno kaže kot najmočnejši napo-
vedovalec izgorelosti in težav v duševnem zdravju, tako v splošni populaciji
odraslih (Bianchi 2018; Kang idr. 2023) kot pri učiteljih (Genou in Waroux 2021).
Janina Roloff idr. (2022) so na podlagi obširne metaanalize, ki je vključevala 18
raziskav (skupno 4.724 učiteljev), ugotovili, da se nevroticizem pozitivno po-
vezuje z izgorelostjo učiteljev, medtem ko se ostale osebnostne dimenzije z
njo povezujejo negativno. Nekateri avtorji pa opozarjajo na razhajanja med

240