Page 270 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Danijela Blanuša Trošelj, Darjo Zuljan in Milena Valenčič Zuljan

statistično pomembno razlikujejo. Čeprav je pri obeh na prvem mestu ocena
4 (»precej visoka«), pa je pri hrvaških študentih z 20-odstotnim deležem za-
stopana tudi ocena 5, medtem ko je pri slovenskih z nekoliko večjim deležem
(28), zastopana ocena 3.
Ugotovili smo, da se velika večina (89) študentov želi zaposliti v vzgoji-
teljskem poklicu, da pa jih kar študentov meni, da bi si želeli preizkusiti tudi
kje drugje; delež slovenskih študentov je statistično pomembno višji.
Sinclair (2008) ugotavlja, da naj bi imeli notranji in altruistični motivi pozi-
tiven vpliv na ohranjanje pedagoških delavcev v poklicu. Po drugi strani pa
Ulrika Bergmark idr. (2018) tehtno opozarjajo, da študenti, pri katerih prevla-
dujejo notranji in intristični motivi pri soočanju z realnostjo, ki se ne ujema
z njihovimi predstavami o poklicu (bodisi glede zahtevnosti poklica, kolegi-
alne podpore itd.), lahko poklic prej opustijo. Poklicno nezadovoljstvo, do
katerega lahko pride tudi zaradi neizpolnjenih pričakovanj, ki so povezana
z motivi za izbor poklica, lahko vodi stres in v končni fazi opustitev poklica.
(Bergmark idr. 2018). Poklicno zadovoljstvo je namreč pomembno povezano
z rezilientnostjo posameznika (Polat in İskender 2018).
Izsledki pričujoče raziskave o motivih in poklicni motivaciji študentov bo-
dočih vzgojiteljev so še zlasti pomembni za izobraževalce pedagoških de-
lavcev. Pomembna sta poznavanje motivov in spodbujanje študentov k po-
znavanju lastnih poklicnih motivov na eni strani ter zahtev poklica na drugi
strani. K temu lahko pomembno prispevajo že informativni dnevi, kjer se
vzgojiteljski poklic predstavlja potencialnim bodočim študentom. Ključno
vlogo pri profesionalnem oblikovanju ima študijski proces s kakovostno or-
ganizirano pedagoško prakso (vsebina in način poučevanja), v katerem štu-
dent poglobljeno spoznava poklicno vlogo vzgojitelja, se v tej vlogi vse ak-
tivneje in samostojneje preizkuša ter razvija kompetence, ki mu omogočajo
suveren začetek poklicnega delovanja (Valenčič Zuljan idr. 2012). Prav tako
pa je pomembno oblikovanje pozitivnih stališč do profesionalnega razvoja
skozi vse faze kariere (Valenčič Zuljan 2018). Ugotovitve so lahko v pomoč
tudi šolski politiki pri načrtovanju kadrovske politike. V nadaljnjih raziskavah
motivov in poklicne motivacije bi bilo smiselno raziskati dejavnike, ki vplivajo
na spreminjanje poklicne motivacije študentov med študijem ter vzgojiteljev
v času zaposlitve.

Literatura
Assunção Flores, M., in L. Niklasson. 2014. »Why Do Student Teachers Enroll for
a Teaching Degree? A Study of Teacher Recruitment in Portugal and Swe-
den.« Journal of Education for Teaching 40 (4): 328–343.

270