Page 269 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Motivi za izbor vzgojiteljskega poklica pri slovenskih in hrvaških študentih

škem poklicu, vendar se ne želijo zaposliti kot vzgojitelji, ampak kot učitelji
razrednega pouka, športi pedagogi, ravnatelji, inkluzivni pedagogi, ustano-
vitelji centra za otroke s težavami ... Eden izmed anketirancev je zapisal: »Ne
želim si tega početi celo življenje. Imam višje ambicije ...« Razlike med slo-
venskimi in hrvaškimi vzgojitelji so statistično pomembne (Kullback 11,709; g
=3, p = 0,008).
Čeprav se večina anketiranih želi zaposliti v vzgojiteljskem poklicu, je visok
delež študentov, ki se v tem poklicu ne vidijo celo kariero, zato je za kakovost
poklicnega delovanja in vztrajanje v poklicu pomembno poskrbeti za ustre-
zne pogoje na sistemski ter institucionalni ravni. Linda Darling-Hammond
(1998) navaja, da do izstopa iz poklica najpogosteje pride v začetnem ob-
dobju, med tretjim in petim letom zaposlitve. Lisa Gonzalez, Michelle Stal-
lone Brown inSlate (2008)ugotavljajo,dasovzrokizaopustitev poklicanaj-
pogosteje premajhna kolegialna podpora, problemi z disciplino otrok in ni-
zek dohodek. Karen S. Herbert in Ramsey (2004) pa poleg plač in delovnih
pogojev navajata še možnosti poklicnegarazvoja.Namožnosti izstopa iz po-
klica opozarjajo tudi izsledki raziskav izgorelosti pedagoških delavcev, ki je
posledica kombinacije osebne odgovornosti in zahtevnosti poklicne vloge
(Višnjić Jevtić in Halavuk 2021; De Los Santos idr. 2023).

Zaključek
Pedagoški delavci se soočajo s povečano odgovornostjo in kompleksnostjo
poklicnih vlog ter z višjimi pričakovanji družbe (OECD 2005). V tem kontekstu
postajajo vse pomembnejši motivi za izbor poklica ter ohranjanje poklicne
motivacije skozi vso kariero.
Raziskava je pokazala, da so pri odločitvi slovenskih in hrvaških študentov
bodočih vzgojiteljev za poklic najmočnejše zastopani notranji ter altruistični
motivi in motivi osebne izpolnitve ter poslanstva, sledijo motivi profesional-
nega razvoja, v nižji meri pa so zastopani zunanji dejavniki, nezahtevnost po-
klica in študija ter vpliv drugih.
Raziskava je nadalje pokazala, da med slovenskimi in hrvaškimi študenti
izmed 26 motivov ni statistično pomembnih razlik pri šestih motivih (»rad de-
lam z otroki«; »je ta poklic ustvarjalen in dinamičen«; »študij daje široko izo-
brazbo«; »omogoča moj profesionalni razvoj skozi vso kariero«; »mi ta poklic
prinaša zadovoljstvo in poklicno izpolnitev«; »poklicno delo ni zahtevno«).
Pri vseh ostalih motivih prihaja do statistično pomembnih razlik. Hrvaški štu-
denti višje ocenjujejo nekatere notranje motive ter nekatere motive profesi-
onalnega razvoja, zanimivo pa je, da višje ocenjujejo tudi vse štiri postavke
iz sklopa zunanjih motivov ter dve postavki iz sklopa nezahtevnost poklica
in študija. Tudi v oceni poklicne motivacije se slovenski in hrvaški študenti
269