Page 266 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 266

Danijela Blanuša Trošelj, Darjo Zuljan in Milena Valenčič Zuljan


                  jem mlade ljudi«; »rad posredujem nova znanja«), nekatere motive osebne iz-
                  polnitve in poslanstva (»omogoča, da bom lahko v polnosti razvijal svoje da-
                  rove«; »lahko s kvalitetnim delom prispevam k ugledu tega poklica«) ter ne-
                  katere motive profesionalnega razvoja in profesionalizacije vzgojiteljskega
                  poklica (»so omogočena različna izobraževanja skozi celo zaposlitev«, »je
                  omogočeno doseganje visoke izobrazbe – druge stopnje in tudi doktorata
                  znanosti«).
                    Zanimivo pa je, da višje ocenjujejo tudi vse štiri postavke iz sklopa zunanjih
                  motivov ter dve postavki iz sklopa nezahtevnost poklica in študija (»študij ni
                  zahteven« in v »programu ni predmetov, ki jih nisem imel rad v srednji šoli«).
                    V sklopu vpliv drugih hrvaški študenti višje ocenjujejo postavki »drugi so
                  mi dejali, da bi bil dober vzgojitelj« in »imam dober zgled v svojih nekdanjih
                  vzgojiteljih in učiteljih«, medtem ko slovenski študenti višje ocenjujejo po-
                  stavko »imajo pedagoški poklici v naši družini tradicijo«.

                  Študentova presoja poklicne motivacije
                  V nadaljevanju nas je zanimalo, kako študenti ocenjujejo lastno motivacijo
                  za poklic ter ali se slovenski in hrvaški študenti v presoji poklicne motivacije
                  statistično pomembno razlikujejo?
                    Študenti so svojo poklicno motivacijo ocenili na petstopenjski lestvici: 1 –
                  »Izjemno nizka«, 2 – »Nizka«, 3 – »Srednja«, 4 – »Precej visoka« in 5 – »Visoka«
                  (preglednica 3). Vidimo, da je z največjim deležem (57,3) zastopana ocena
                  4, z najmanjšima deležema pa oceni 1 (0,8) in 2 (2,6). Slovenski in hrva-
                  ški študenti se v oceni statistično pomembno razlikujejo (Kullback 13,743; g =
                  4, p = 0,008). Čeprav je pri obojih na prvem mestu ocena 4 (s 60,5-odsotnim
                  deležem pri slovenskih in 54-odstotnim deležem pri hrvaških vzgojiteljih), pa
                  je pri hrvaških vzgojiteljih z 20-odstotnim deležem zastopana tudi ocena vi-
                  soko (pri slovenskih le 8,7), medtem ko je pri slovenskih z nekoliko večjim
                  deležem zastopana ocena 3 (28, pri hrvaških 21,4).


                  Preglednica 3 Števila (f) in strukturni odstotki (f ) študentovih ocene lastne poklicne
                              motivacije glede na državo
                  Država                                                 Skupaj
                  Slovenija                     f                      
                                             f()   ,   ,  ,  ,  ,  
                  Hrvaška                       f                      
                                             f()   ,   ,  ,  ,  ,  
                  Skupaj                        f                     
                                             f()   ,   ,  ,  ,  ,  



                  266
   261   262   263   264   265   266   267   268   269   270   271