Page 282 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Sara Legat, Mateja Pšunder in Andreja Kozmus

pogovorile: »Seznanili smo jih s prihodom novega učenca. Pogovarjali smo
se, kako bi se lahko ta učenec počutil, kako bi mu lahko pomagali« (S11).
Strokovne delavke so pri Kategoriji 1.3: Vključevanje v razred vnajvečjimeri
navedle, da je le-to potekalo brez težav in postopoma. Učiteljice so najpo-
gosteje odgovorile, da je vključevanje potekalo brez težav, »Vključevanje v
razred je potekalo brez posebnih težav« (U5), in postopoma: »Sprejemanje je
potekalo postopoma ...« (U4). Poudarile so tudi pomen sodelovanja: »Vklju-
čevanje je potekalo s pomočjo svetovalne delavke, razredničark, učiteljice
slovenščine in mojega ›skrbništva‹ [...]« (U2). Svetovalne delavke so povedale:
»Učenci so ukrajinske učence že pred prihodom nestrpno pričakovali in jih
toplo sprejeli« (S10). Vključevanje v razred je bilo odvisno tudi od ukrajinskih
učencev: »Nekateri učenci se lažje in hitreje vključijo v razred, nekateri potre-
bujejo veliko več časa in opore« (S2).

Skrb za inkluzivno okolje
Pri skrbi za inkluzivno okolje (glej preglednico 2) v okviru Kategorije 2.1:
Aktivnosti in pristopi za vzpostavljanje inkluzivne klime je večina učiteljic na-
vajala, da so ukrajinske učence vključevale v razredno in šolsko dogajanje,
»Učence vključujemo v razredno in šolsko dogajanje. Sodelujejo na priredi-
tvah, športnih tekmovanjih in podobno« (U8), in predstavile primere dobrih
praks: »Tako so skupaj z njimi ustvarili slovensko-ukrajinsko igro, ki temelji
na poznavanju slovenske pokrajine in kulture. Ukrajinski učenci so sloven-
ska vprašanja prevajali v ukrajinščino« (U3) in »V pouk vključujemo vsebine
medkulturnosti« (U5). Še posebej pozorne so bile na izogibanje stresnim si-
tuacijam: »Pazimo na to, da jih ne izpostavljamo situacijam, ki bi bile za njih
stresne oziroma bi lahko podoživeli travme. [...] V mesecu oktobru smo imeli
požarno vajo. Ker bi sirena, ki označuje začetek požara, lahko pri ukrajin-
skih učencih sprožila travme, jih je pred izvedbo vaje učiteljica pospremila
na zbirno mesto [...]« (U3). Svetovalne delavke so izpostavile pomen projekt-
nega dela in vključevanja v razredno ter šolsko dogajanje, »Trudimo se, da
kljub jezikovni barieri vključujemo učence v različne šolske aktivnosti, kot so
prireditve, tekmovanja, delavnice, krožke« (S3), poudarile pomen samoinici-
ative učiteljev, »Glede spodbujanja inkluzivnosti je veliko odvisno od lastne
samoiniciative učiteljev, koliko se sami znajdejo« (S1), in naštele nekaj prime-
rov dobrih praks: »Organizirali smo srečanje ukrajinskih družin [...]. Namen
srečanja je bilo spoznavanje, vzpostavljanje podporne mreže« (S11). Večina
svetovalnih delavk je izpostavila pomen lastnega izobraževanja in sodelova-
nja z drugimi institucijami: »[S]odelujemo s šolami, ki imajo vključenih ve-
liko tujcev« (S5), »tesno sodelujemo z Društvom za razvijanje prostovoljnega

282