Page 389 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pogled na pojmovanje disleksije in logopedsko presejalno testiranje

Prepoznavanje razvojne disleksije
Zaradi zmanjšane avtomatizacije mora biti učenec zavestneje pozoren na
tehniko branja in pisanja, kar ga dodatno obremenjuje, še posebej, če je
preutrujen ali pod vplivom stresa (Magajna idr. 2008). Disleksija lahko pov-
zroči slab akademski uspeh, nizko samospoštovanje in pomanjkanje motiva-
cije (Roitsch in Watson 2019; Kaisar 2020). Ob pomanjkanju prilagojenih uč-
nih metod v učnem procesu otroci z disleksijo pogosto razvijejo stres, glo-
boko tesnobo, trpijo zaradi frustracij in pričnejo izražati nepojasnjeno jezo.
Temu lahko sledi še gojenje nizke samopodobe in kroničnega nezadovolj-
stva (León, Bravo in Fernández 2017).
Prepoznavanje disleksije je izjemnega pomena (Kaisar 2020), saj omogoča
hitrejšo in predvsem uspešnejšo intervencijo (Colenbrander, Ricketts in Bre-
admore 2018; Roitsch in Watson 2019). Raziskovalci so razvili več tehnik za
odkrivanje razvojne disleksije, kot so testi branja in/ali pisanja, tehnike zaje-
manja očesnega sledenja med branjem/pisanjem, uporaba slikanj delovanja
možganov s pomočjo magnetne resonance in elektroencefalografije (León,
Bravo in Fernández 2017; Kaisar 2020).
V številnih državah izvajajo zgodnje presejalne preglede za disleksijo. Pre-
sejalno testiranje je običajno krajše in nudi manj natančne ocene v primer-
javi z diagnostičnimi ocenami. Posledično se pojavljajo primeri lažno pozi-
tivnih ocen. Običajno presejalnemu testiranju sledi diagnostično, ki odsto-
panje potrdi. Za natančnejšo oceno presejalnega testiranja oz. zmanjševanje
napak pri odločanju se priporoča več kratkih presejalnih testov, ki tvorijo se-
stavljeno oceno (Fletcher idr. 2021). Prednost krajših testov je tudi razbreme-
nitev pri delu, saj se izvajanje testiranja razdeli na več sklopov, ki jih kombini-
rano opravijo izvajalci (učitelji, svetovalni delavci, logopedi ipd.) Pri presejal-
nih testih je treba imeti jasno postavljeno ločnico, kako prepoznati napake, ki
izhajajo iz zgodnjih bralnih težav otrok brez specifičnih motenj branja in pi-
sanja, ter napake tistih otrok, ki to specifično motnjo branja in pisanja imajo.
S to ločnico se doseže večjo doslednost pri interpretaciji rezultatov testiranja
in se izogne lažno pozitivnim oz. lažno negativnim rezultatom (Fletcher idr.
2021).
Presejalno testiranje je uspešno, ko zajame čim večje število populacije
učencev. Za čim uspešnejše identificiranje disleksije in s tem učinkovito zgo-
dnjo intervencijo je treba vzpostaviti uspešno ter longitudinalno presejalno
testiranje. Le-to mora biti strogo standardizirano za določeno starostno sku-
pino ter popolnoma prilagojeno za določen jezikovni prostor (Paradis 2011).
Priporočljivi so tudi dvostopenjski ali večstopenjski testi na isti populaciji,
ki se izvajajo v različnih časovnih obdobjih (primer iz Združenega Kraljestva
389