Page 391 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pogled na pojmovanje disleksije in logopedsko presejalno testiranje

– 2012: Bralni test (Pečjak, Magajna in Podlesek 2012), ki je standardiziran
merski instrument za ugotavljanje splošne bralne zmožnosti; izvajalo
naj bi ga se po koncu prvih treh let vzgojno-izobraževalnega obdobja;
– 2012: Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti otrok od 1. do 3. razreda
(OSBZ) (Pečjak, Magajna in Podlesek 2012), ki je standardiziran merski
instrument, kjer s pomočjo izpolnjevanja ocenjevalne sheme zbrani
podatki podajo informacijo o že razvitih bralnih zmožnosti testiranih
otrok;
– 2018: SNAP – profil ocene posebnih potreb (Weedon in Reid 2018); sicer
to ni test v psihometričnem smislu, ampak se obravnava kot pripomo-
ček za zbiranje informacij, ki so pomembne za ugotavljanje otrokovih
težav pri določeni spretnosti (Košak Babuder idr. 2021; Žabkar, Javornik
in Košak Babuder 2023).

Test motenosti v branju in pisanju (T-MBP)
Test motenj branja in pisanja Boruta Šalija je bil več desetletij edini standardi-
zirani slovenski instrumentarij za preverjanje vrste in značilnosti primanjklja-
jev na področju branja ter pisanja osnovnošolcev (Košak Babuder idr. 2021;
Žabkar, Javornik in Košak Babuder 2023).
Pri otrocih s specifičnimi motnjami branja in pisanja se kažejo specifične
napake na področjih vidnega ter slušnega razločevanja, spajanja glasov, raz-
členjevanja besed, očesnega sledenja, samodejnega prepoznavanja glasov
ter simbolov. Otroci, ki imajo težave na enem samem od teh področji, so pri
Šalijevem nareku manj uspešni (Ozbič in Štrekelj 2009). Iz tega izhaja, da se
morajo presejalni testi osredotočiti na vse naštete specifične napake in zane-
mariti napake, ki nastanejo iz še ne dobrega poznavanja področja branja in
pisanja, šele takrat so lahko učinkoviti. Šali (1971) je opredelil napake pri pi-
sanju nareka v slovenskem jeziku učencev po končani fazi opismenjevanja v
osnovni šoli. Ločil je disleksične in druge napisovalne napake (preglednica 1).
Test je tako, po sistemu devetletke, primeren za učence 3. razredov.
Longitudinalno izvajanje Šalijevega standardiziranega merskega instru-
menta je proizvedlo že več primerjalnih analiz med različnimi skupinami
učencev (Šimnic 2014). Nastale so primerjave pogostejših oblik napak in oblik
šolanja med spoloma. Iz preteklih analiz izhaja med drugim tudi to, da so
učenke uspešnejše od učencev pri pisanju nareka; učenci, ki so obiskovali
devetletno osnovno šolo, so uspešnejši od tistih, ki so obiskovali osemletno
osnovno šolo. Večina analiz pa se je osredotočala na učence s predhodno
ugotovljenimi govorno-jezikovnimi motnjami (Ozbič in Štrekelj 2009). Na
manjših vzorcih so bile že opravljene analize narekov, ki so pokazale raz-

391