Page 390 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mateja Gačnik, Denia Savarin in Andreja Istenič

opisuje testiranje po prvem in drugem letu šolanja) (Colenbrander, Ricketts
in Breadmore 2018; Fletcher idr. 2021) in pripomorejo k večji natančnosti re-
zultatov testiranja. Priporočljivo bi bilo izvajati presejalne teste že ob prvem
letu vstopa v šolo oz. še celo pred začetkom opismenjevanja (Colenbrander,
Ricketts in Breadmore 2018). Samo izvajanje presejalnih testov mora biti pod-
prto z jasno zastavljeno shemo nadaljnjih korakov za intervencijo pri ugoto-
vljenih primerih specifičnih učnih težav (Fletcher idr. 2021).

Odkrivanje disleksije v Sloveniji
V Sloveniji se tako kot v tujini že več desetletij izvaja presejalne teste za od-
krivanje specifičnih učnih težav. Splošna sistematika ni uzakonjena, zato se
testiranje ne izvaja sistemsko. Slovenska zakonodaja na podlagi Zakona o
osnovni šoli (ZOsn-UPB3) (2006) učencem z blago obliko specifičnih učnih
težavomogočaprilagojenemetodein oblikepoučevanjaterpreverjanjazna-
nja (Žabkar, Javornik in Košak Babuder 2023). Za označevanje učencev s težjo
obliko specifičnih učnih težav, ki pa potrebujejo večje prilagoditve ter doda-
tno strokovno pomoč, se po šolski zakonodaji uporablja izraz učenci s pri-
manjkljaji na področju učenja branja in pisanja (Magajna idr. 2008). Za te
se po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) (2011)
uporablja intenzivnejše prilagoditve in dodatno strokovno pomoč. Ugota-
vljanje in diagnostično ocenjevanje specifičnih učnih težav zahteva multidi-
sciplinarni tim strokovnjakov, ki ga morajo sestavljati psiholog, specialni in
rehabilitacijski pedagog, učitelj ter logoped. Postopek vključuje več stopenj,
ki si sledijo od odkrivanja, razvrščanja, načrtovanja podpore in spremljanja
napredka do vrednotenja (Žabkar, Javornik in Košak Babuder 2023).
Iz literature (Košak Babuder idr. 2021; Žabkar, Javornik in Košak Babuder
2023) povzamemo, da se je v Sloveniji izvajalo oz. se še izvaja teste fonolo-
škega zavedanja, glasnega in tihega branja, bralnega razumevanja, poime-
novanja, kratkoročnega spomina itd. Kronološko se izvajajo od leta:

– 1971: Šalijev test oz. Test motenosti v branju in pisanju, ki je bil delno
standardiziran za takratno populacijo otrok drugega razreda osemle-
tne osnovne šole; kasneje, z uveljavitvijo devetletne osnovne šole, se
je pričel izvajati v tretjem razredu osnovne šole;
– 1991: Enominutni test glasnega branja (Gradišar in Pečjak 1991);
– 1994: Test glasovnega zavedanja (Magajna 1994);
– 1995: Preizkus bralnega razumevanja (Elley 1995);
– 2011: Preizkus tekočnosti branja po modelu, ki temelji na kurikulumu za
2., 3. in 4. razred (Košir 2011);

390