Page 433 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 433

Celostna zgodnja obravnava otroka z okvaro vida in rizičnimi dejavniki


               Dodatna strokovna pomoč se je tako izvajala na dva načina: individualno,
             izven oddelka, in v skupini (v telovadnici), kar se je izkazalo kot premišljena
             odločitev, kajti v skupini je bil pri gibanju mnogo vztrajnejši in večkrat je do-
             življal uspeh, podprt z iskrenim odzivom vrstnikov.
               Med šolskim letom se je pokazala dodatna potreba po logopedski obrav-
             navi, ki jo je otrok pridobil preko zdravstvene napotnice.
               Tako strokovni delavci kot starši so bili hitro odzivni in pripravljeni na tim-
             sko sodelovanje. Posebno vlogo v uspešni rehabilitaciji otroka sta predsta-
             vljali odprtost in pripravljenost družine na sodelovanje z različnimi profili
             strokovnjakov. Dodano vrednost zagotovo predstavlja dejstvo, da je bila
             vzgojiteljica v oddelku hkrati tudi inkluzivna pedagoginja, ki je imela izkušnje
             z delom z otroki s posebnimi potrebami.

             Odziv družine na posebne potrebe deklice
             Iz analize dokumentiranih pogovorih s starši je razvidno, da so prvi stres do-
             živeli že po postavitvi otrokove diagnoze. Aktivni stres je bil nato sopotnik
             vsakdanjega življenja družine. Med razvojem otroka je bilo najtežje usklaje-
             vati družinsko in karierno področje.
               Pri iskanju različnih oblik podpore otroku so bili za starše pomembno za-
             vedanje in sprejemanje posebnih potreb otroka ter informiranje s strani raz-
             ličnih strokovnjakov. Poleg tega so ključno vlogo videli tudi v samoiniciativi,
             ki se nanaša predvsem na potencialne rešitve in cilje, ki jih otrok s posebnimi
             potrebami potrebuje. Starša sta šla skozi faze žalovanja in sprejela otrokove
             posebne potrebe, a ju še vedno skrbi opredelitev »normalnosti« v družbi in
             ne toliko otrokova okvara vida. Ključno vlogo ob uspešni vključitvi v zgodnje
             obravnave sta videla ravno v upoštevanju nasvetov strokovnjakov, samoizo-
             braževanju, kreativnosti v vsakodnevnih dejavnostihinspodbujanju razvoja
             na različnih področjih. Poleg doslednega izvajanja vaj, ki sta jih starša preje-
             mala s strani strokovnjakov, sta otroka vključevala tudi v druge gibalne ak-
             tivnosti, ki spodbujajo predvsem grobomotorične spretnosti (od starosti še-
             stih mesecev enkrat tedensko obiskuje plavanje, večkrat mesečno obiskuje
             terapevtsko jahanje, vključen je bil v športno aktivnost po načelih senzorno-
             gibalnih didaktičnih iger ...). Starša sta se v obravnave otroka vključevala zelo
             aktivno in venomer iskala rešitve ter možnosti izboljšanja, izdelovala sta ali
             prilagajala različne didaktične igrače (npr. prilagojene didaktične igrače za
             otroke z okvaro vida in spodbujanje senzornega razvoja).
               Kot pomanjkljivosti samega procesa zgodnje obravnave so izpostavljali
             nepovezanost med različnimi ustanovami in včasih skopo usmerjanje ob na-
             daljnjih postopkih zdravljenja ter obravnav otroka.


                                                                            433
   428   429   430   431   432   433   434   435   436   437   438