Page 433 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Celostna zgodnja obravnava otroka z okvaro vida in rizičnimi dejavniki

Dodatna strokovna pomoč se je tako izvajala na dva načina: individualno,
izven oddelka, in v skupini (v telovadnici), kar se je izkazalo kot premišljena
odločitev, kajti v skupini je bil pri gibanju mnogo vztrajnejši in večkrat je do-
življal uspeh, podprt z iskrenim odzivom vrstnikov.
Med šolskim letom se je pokazala dodatna potreba po logopedski obrav-
navi, ki jo je otrok pridobil preko zdravstvene napotnice.
Tako strokovni delavci kot starši so bili hitro odzivni in pripravljeni na tim-
sko sodelovanje. Posebno vlogo v uspešni rehabilitaciji otroka sta predsta-
vljali odprtost in pripravljenost družine na sodelovanje z različnimi profili
strokovnjakov. Dodano vrednost zagotovo predstavlja dejstvo, da je bila
vzgojiteljica v oddelku hkrati tudi inkluzivna pedagoginja, ki je imela izkušnje
z delom z otroki s posebnimi potrebami.

Odziv družine na posebne potrebe deklice
Iz analize dokumentiranih pogovorih s starši je razvidno, da so prvi stres do-
živeli že po postavitvi otrokove diagnoze. Aktivni stres je bil nato sopotnik
vsakdanjega življenja družine. Med razvojem otroka je bilo najtežje usklaje-
vati družinsko in karierno področje.
Pri iskanju različnih oblik podpore otroku so bili za starše pomembno za-
vedanje in sprejemanje posebnih potreb otroka ter informiranje s strani raz-
ličnih strokovnjakov. Poleg tega so ključno vlogo videli tudi v samoiniciativi,
ki se nanaša predvsem na potencialne rešitve in cilje, ki jih otrok s posebnimi
potrebami potrebuje. Starša sta šla skozi faze žalovanja in sprejela otrokove
posebne potrebe, a ju še vedno skrbi opredelitev »normalnosti« v družbi in
ne toliko otrokova okvara vida. Ključno vlogo ob uspešni vključitvi v zgodnje
obravnave sta videla ravno v upoštevanju nasvetov strokovnjakov, samoizo-
braževanju, kreativnosti v vsakodnevnih dejavnostihinspodbujanju razvoja
na različnih področjih. Poleg doslednega izvajanja vaj, ki sta jih starša preje-
mala s strani strokovnjakov, sta otroka vključevala tudi v druge gibalne ak-
tivnosti, ki spodbujajo predvsem grobomotorične spretnosti (od starosti še-
stih mesecev enkrat tedensko obiskuje plavanje, večkrat mesečno obiskuje
terapevtsko jahanje, vključen je bil v športno aktivnost po načelih senzorno-
gibalnih didaktičnih iger ...). Starša sta se v obravnave otroka vključevala zelo
aktivno in venomer iskala rešitve ter možnosti izboljšanja, izdelovala sta ali
prilagajala različne didaktične igrače (npr. prilagojene didaktične igrače za
otroke z okvaro vida in spodbujanje senzornega razvoja).
Kot pomanjkljivosti samega procesa zgodnje obravnave so izpostavljali
nepovezanost med različnimi ustanovami in včasih skopo usmerjanje ob na-
daljnjih postopkih zdravljenja ter obravnav otroka.

433