Page 432 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Anja Valenčić Štembergar, Dragana Žunič, Sara Bertok, Brigita Drnovšek Olup in Mateja Maljevac

Preglednica 1 Nadaljevanje s prejšnje strani
Vidna pozornost Stabilna. Za starost pri- Stabilna. Za starost pri- Stabilna. Za starost pri-
merno dolga. merno dolga. merno dolga.
Elem. tiflopeda- Ugotovitve ocene v sta- Ugotovitve ocene v sta- Ugotovitve ocene v sta-
goške ocene rosti  mesecev rosti  mesecev rosti  mesecev
Vidno-motorična Nezrela. Razvita in funkcionalna. Razvita in funkcionalna.
koordinacija
Značilnosti korti- Uporabljen preizkus: Oo- Uporabljen test: Flamski Uporabljen test: prese-
kalne/cerebral- pazovanje funkcioniranja vprašalnik za otroke s CVI jalni test CVI - (Van-
ne motnje vida otroka. (Ortibus idr. ). Opa- cleef idr. ).
(Roman-Lantzy Znaki kortikalne/cereb- zovanje funkcioniranje Znaki kortikalne/cereb-
) ralne motnje vida so od- otroka. ralne motnje vida so od-
sotni. Znaki kortikalne/cereb- sotni.
ralne motnje vida so od-
sotni.
Kompenzacijska Tehnike za slabovidne Prednostno se poslužuje Pri večini vidnih nalog
tehnika otroke. tehnik videčih, občasno otrok uporabi tehnike za
kompenzacijskih tehnik videče. Tehnike za slabo-
za slabovidne, npr.: pri vidne otrok uporabi le pri
vidnih nalogah iskanja motoričnih aktivnostih, ki
D-predmetov na nasi- temeljijo na globinskem
čeni podlagi otrok upo- vidu.
rabi tip pri iskanju drob-
nih predmetov velikosti
, do , cm.

nost pa namenili definiranju potrebnih didaktično-metodičnih, prostorskih
in časovnih prilagoditev. Cilji dela za otroka so bili osnovani glede na Oregon-
skolestvico(Anderson idr. 2007) insovključevali cilje nadevetih področjih:
spoznavni razvoj, govorno-jezikovni razvoj, socializacija, vaje vida, kompen-
zacijske veščine, samourejanje, precizna motorika, groba motorika ter orien-
tacija in mobilnost. Starši so se z individualiziranim programom dela strinjali
in podali tudi svoja opažanja na celostno funkcioniranje otroka. Med nepo-
srednim delom z njim se je izkazalo, da napreduje v skladu s svojo starostjo
in njegov razvoj bistveno ne odstopa od razvoja vrstnikov. Kljub temu pa
je v določenih obdobjih potreboval dodatne spodbude predvsem na pod-
ročju gibanja in na socialnem področju, ki veljata za kritični področji oseb z
okvarami vida tudi v odraslosti. Za izvajanje gibalnih aktivnosti je potrebo-
val dodatno motivacijo, demonstracijo in načrtno učenje pravilnih gibalnih
vzorcev, saj je vizualno posnemanje gibov oteženo, prav tako je imel izrazi-
tejše težave pri nalogah, ki zahtevajo uporabo globinskega vida. Na social-
nem področju je otrok izkazoval nižjo raven samozavesti in samozaupanja.

432