Page 434 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 434

Anja Valenčić Štembergar, Dragana Žunič, Sara Bertok, Brigita Drnovšek Olup in Mateja Maljevac


                  Sklep
                  Rojstvo otroka, ki na kakršen koli način odstopa od tipičnega razvoja, za
                  starše in njihove bližnje pomeni stresno situacijo, ki lahko vodi do resnej-
                  ših stisk. Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami
                  in rizičnimi dejavniki (2017) je omogočil, da otroci in družine tudi v našem
                  okolju pridobijo takojšnjo pomoč, ko so zaznane posebne potrebe otroka
                  ali rizični dejavnik, ki lahko privede do razvoja trajnih posebnih potreb. Prav
                  tako se naš sistem zgodnje obravnave ne nanaša le na otroka, temveč tudi
                  na podporo celotni družini z zavedanjem, da je ravno slednja eden ključnih
                  dejavnikov pri uspešnosti rehabilitacije.
                    S študijo primera smo želeli prikazati celovitost multidisciplinarne obrav-
                  nave otroka z enostransko slepoto in rizičnimi dejavniki za razvoj primanj-
                  kljajev na različnih področjih razvoja ter posebej poudariti pomen spodbu-
                  dnega družinskega okolja v procesu samega zdravljenja in obravnave. Zgo-
                  dnja obravnavaje učinkovitale, ko je usmerjena v celotno otrokovodružino
                  in ima na otroka holistični pogled. V študiji primera so nazorno prikazani po-
                  tek različnih zdravstvenih in pedagoških obravnav ter rezultati otrokovega
                  funkcioniranja v tem trenutku. Opažamo torej, da otrok dosega ključne ra-
                  zvojne mejnike in hkrati niti telesno niti duševno bistveno ne odstopa od
                  vrstnikov. Predvidevamo, da se bo, ob trenutnem tempu razvoja, do vstopa
                  v šolski sistem popolnoma rehabilitiral in v bodoče ne bo več potreboval do-
                  datne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj.
                  Sklenemo lahko, da je investicija v zgodnjo obravnavo v trenutku, ko se po-
                  javi potreba po njej, vsekakor upravičena, saj ne dviguje le kakovosti življenja
                  vpletenih družin, ampak tudi razbremeni zdravstveni in socialni sistem v pri-
                  hodnosti.
                    Hkrati se zavedamo, da ima naša raziskava omejitve. Ker temelji na pred-
                  stavitvi ene študije primera, rezultatov ne moremo posploševati na celotno
                  populacijo predšolskih otrok z okvaro vida, ki so deležni podpore v okviru
                  sistema celostne zgodnje obravnave.


                       Literatura
                       Alimović, S., A. Katušić in V. Mejaški-Bošnjak. 2013. »Visual Stimulations’ Critical
                          Period in Infants with Perinatal Brain Damage.« NeuroRehabilitation 33 (2):
                          251–255.
                       Anderson, S., S. Boigon, K. Davis in C. DeWaard. 2007. The Oregon Project for
                          Preschool Children Who are Blind or Visually Impaired. 6. izd. Medford, OR:
                          Southern Oregon Education Service District.
                       Bernardino, C. R. 2010. »Congenital Anophthalmia: A Review of Dealing with


                  434
   429   430   431   432   433   434   435   436   437   438   439