Page 446 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 446

Giuliana Jelovčan, Miran Muhič in Jera Gregorc


                  časovne omejitve uporabe in na kakšen način. Starši so po njihovem mnenju
                  tisti, ki morajo poznati pozitivne in negativne vidike naprav z zasloni. Poudar-
                  jajo še, da naj se otroci, mlajši od štirih let, raje igrajo igre brez uporabe digi-
                  talnih naprav, otroci, mlajši od dveh let, pa naj ne bodo nikoli izpostavljeni
                  zaslonom. Tudi drugi avtorji menijo, da naj se raba zaslonov omeji (Musta-
                  faoglu idr. 2018, 18), in sicer še predvsem med jedjo in pred spanjem, kjer je
                  zgled staršev praviloma ravno obraten od predlaganih smernic.
                    Digitalna tehnologija sicer prinaša številne koristi, kot npr. hitra in široka
                  dostopnost različnih informacij, zmožnost približati oddaljene kraje in jih
                  zelo resnično prezentirati, možnost komunikacije z različnimi ljudmi v raz-
                  ličnih jezikih, skrajšanje številnih zapletenih in dolgotrajnih postopkov ipd.,
                  vendar ima tudi pasti. Na to opozarja tudi Jurka Lepičnik Vodopivec (2005,
                  205), ko trdi, da otrok preko zaslonov ne more razviti zaupanja, ustrezne na-
                  vezanosti na osebo, doživljati veselja ob odkrivanju pravljičnih svetov ipd.,
                  saj se vse to lahko pojavi le ob komunikaciji med dvema osebama.

                  RV2: Kako se gibanje otrok zunaj povezuje z njihovim časom pred zasloni?
                  Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo preučevali morebitno povezanost
                  med časom, ki ga otrok preživi zunaj, in časom, ki ga preživi pred zaslonom.
                  Smernice gibalnih aktivnosti predšolskih otrok (Word Health Organization
                  2020) so razdeljene po letih. Do enega leta starosti je opredeljen čas vsaj 30
                  minut na dan, ko naj bo otrok aktivno na trebuhu, ostala aktivnost pa naj se
                  izvaja po načelu »več je bolje«, od prvega do drugega let starosti je pripo-
                  ročilo 180 minut raznolike in različno intenzivne telesne dejavnosti, razpore-
                  jenečez vesdan,tri- do štiriletni otroci najbodo nadan deležni vsaj180minut
                  raznolike in različno intenzivne telesne dejavnosti, razporejene čez ves dan,
                  od tega naj bo vsaj 60 minut telesne dejavnosti zmerne ali visokointenzivne.
                  Petletni otroci naj bodo dnevno deležni vsaj 60 minut zmerne ali visokoin-
                  tenzivne telesne dejavnosti. Povsod pa je navedeno, da naj bo sedeči čas, še
                  posebej v povezavi z zasloni, omejen ali celo onemogočen. To nas je usmerilo
                  v raziskovanje povezave med časoma.
                    Iz preglednice 3 je razvidno, da se tako čas pred zaslonom kot čas giba-
                  nja otrok zunaj podaljšujeta. Povezanost med spremenljivkama je pri eno
                  leto starih otrocih pozitivna zmerna (0,630) in statistično značilna (p = 0,001),
                  medtem ko je povezanost spremenljivk pri dve, tri in šest let starih otrocih
                  negativna, kar pomeni, da otroci, ki so dlje časa pred zasloni, niso dlje časa
                  zunaj.
                    Iz slike 2 lahko razberemo faktor razmerja med spremenljivkama. Opazimo
                  lahko, da se faktor z leti zmanjšuje, in sicer so starši z eno leto starimi otroci v
                  gibanju zunaj 11,4-krat več časa, kot jih izpostavljajo zaslonom. Šest let stari
                  446
   441   442   443   444   445   446   447   448   449   450   451