Page 444 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 444

Giuliana Jelovčan, Miran Muhič in Jera Gregorc


                  priporočajo vsaj 75 do 150 minut visokointenzivne aktivnost na teden oz. 150
                  do 300 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. 21,7 staršev namreč ne
                  dosega niti 30 minut zmerne in visoke telesne aktivnosti skupaj na teden,
                  medtem ko je 17,2 takih, ki dosegajo med 30 in 60 minut zmerne ter visoke
                  telesne aktivnosti na teden skupaj. Rezultati ankete so pokazali, da otroci iz
                  našega vzorca, kjer je priporočilo 60 minut zmerne do visokointenzivne te-
                  lesne aktivnosti na dan, v 9,1 sploh ne dosegajo priporočenih aktivnosti, v
                  32,3 pa dosegajo minimalno priporočilo, medtem ko 58,4 presega mini-
                  malna priporočila.
                    Četrti sklop vprašanj se je nanašal na mnenja staršev o izkušnjah glede
                  uporabe zaslonov pri otrocih. Ugotovili smo, da se 12,6 staršev popolnoma
                  strinja oz. strinja, da njihov otrok raje igra igrice na telefonu, kot bi se igral s
                  klasičnimi igračami, 49,3 pa jih meni, da to za njihovega otroka nikakor ne
                  velja; ostali menijo, da to za njihovega otroka srednje velja. Izkušnje staršev s
                  prerekanji z otrokom glede uporabe zaslonov so različne, 9 se jih z otroki
                  prereka pogosto, 12,1 redko, ostali zelo redko ali nikoli.
                    Peti sklop vprašanj se je nanašal na mnenja staršev glede rabe zaslonov.
                  Anketa je pokazala, da se 57,1 staršev nikakor ne strinja, 29,3 pa ne strinja
                  s trditvijo, da bi bilo treba otroka že v predšolskem obdobju digitalno opi-
                  smeniti.
                    Šesti sklop vprašanj se je nanašal na oceno fine in grobe motorike, kjer smo
                  starše spraševali o znanju ter veščinah njihovih otrok pri preprostih finomo-
                  toričnih in grobomotoričnih spretnostih. Te so značilne za posamezna leta
                  gibalnega razvoja. Največje razlike pri fini motoriki smo ugotovili pri starosti
                  treh let. V raziskavi je bilo 90 otrok starih tri leta. 13,3 staršev je ocenilo, da
                  njihovi triletni otroci ne znajo odrezati A4-papirja, 28,9 pa, da to storijo ko-
                  maj zadostno. Medtem ko je 27,8 staršev svojega otroka ocenilo z dobro,
                  22,2 s prav dobro in 7,8 z odlično. Pri petih letih 5,6 otrok nezadostno
                  ali komaj zadostno odreže papir. Med grobimi gibi pa izpostavljamo pleza-
                  nje na drevo, in sicer pri triletnikih, med katerimi jih 30 ne zna samostojno
                  splezati na drevo, ki ima veje razporejene primerno glede na njihovo višino.


                  Rezultati po raziskovalnih vprašanjih
                  V tem poglavju predstavljamo rezultate glede na raziskovalna vprašanja.
                  Prvo raziskovalno vprašanje (RV1) je bilo: Kako se čas staršev na družabnih
                  omrežjih povezuje s časom otrok pred zasloni?
                    Iz preglednice 2 je razvidno, da čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, od
                  prvega do tretjega leta starosti strmo narašča, nato pa se v povprečju giblje
                  okoli slabe ure na dan. Čas, ki ga pred zasloni preživijo starših zaradi uporabe


                  444
   439   440   441   442   443   444   445   446   447   448   449