Page 481 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Jezik kot dejavnik za vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom v Italiji

zadnjih desetletjih pomembno zmanjšalo. Danes otroci iz teh družin pred-
stavljajo manj kot tretjino populacije slovenskih šol in trend zmanjševanja
se nadaljuje. Pomembno pa se je v šolah povečal delež otrok osrednjih in
predvsem zunanjih krogov koncentričnega modela manjšine – torej otrok iz
mešanih zakonov in predvsem delež otrok iz italijanskih družin, ki se za slo-
vensko šolo bolj kot iz afektivnih ali identitetnih razlogov odločajo na osnovi
želje po pridobivanju jezikovnih veščin v slovenskem jeziku in spoznavanju
slovenske kulture.
Vendar podatki o osipu pri prehodu med prvo in drugo stopnjo srednje
šole nakazujejo, da je prav jezik tisti dejavnik, ki ga dijaki iz italijanskih dru-
žin navajajo pri odločitvi za prestop v šolo z italijanskim učnim jezikom. Kar
49 anketiranih, ki so prestopili s prvostopenjske slovenske šole na drugo-
stopenjsko italijansko, navaja razloge, ki jih je mogoče posredno ali neposre-
dno povezati z (manjšinskim ali večinskim) jezikom. Zato je na mestu vpraša-
nje, kako in zakaj ti mladi ljudje, ki predstavljajo priložnost za širitev sloven-
ske skupnosti v Italiji (prim. Brezigar 2013; Jagodic in Čok 2013), ne razvijejo
ustreznih jezikovnih kompetenc in odnosa do slovenskega jezika, ki bi jim
narekoval in omogočal nadaljevanje šolanja v slovenski šoli. To bi bilo treba
v prihodnosti nedvomno podrobneje raziskati.
Pomenljivo pri tem je tudi, da otroci iz mešanih zakonov ne razvijajo nega-
tivnegaodnosa doslovenskega jezika, kipajeprisotenpri otrocih izneslo-
venskih družin. Ta podatek napeljuje na misel, da trenutno šolo s slovenskim
učnim jezikom obiskujejo tri popolnoma različne populacije, ki se razlikujejo
tako po identiteti kot tudi po vrednotah in razlogih za vpis.
Če naj se šola s slovenskim učnim jezikom ohrani in razvija, se bo morala
glede na demografske trende in osip pri prehodu na višje stopnje šolanja
soočiti z dodatnim krčenjem šolske mreže, ki pa je predvsem na sekundarni
stopnji že zdaj tako okrnjena, da dijakom ponuja zelo omejene možnosti iz-
bire. Ni naključje, da raziskava Po mali maturi »oddaljenost šole ali odsotnost
možnosti šolanja na izbrani smeri« identificira kot dominanten dejavnik pri
odločitvi za šolanje v italijanskem jeziku na drugostopenjskih srednjih šolah.
Dolgoročno načrtovanje ohranjanja slovenskih šol, ki naj bi služile, kot je bilo
v osnovi zamišljeno, zgolj trdemu jedru skupnosti, ni obetavno, upoštevajoč
demografske trende.
Alternativo krčenju šolske mreže predstavljata konceptualno predrugače-
nje šol s slovenskim učnim jezikom ali vzpostavitev mehanizmov in pristo-
pov, s katerimi bodo šole tudi na prehodih med stopnjami šolanja zmogle
v večji meri ohranjati ciljno publiko, pri kateri trenutno beležijo osip – pred-
vsem pri dijakih iz neslovenskih in mešanih družin. V prvem primeru gre za

481