Page 480 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 480

Sara Brezigar


                  niso ocenili bolje svojih jezikovnih sposobnosti v italijanskem jeziku. Med
                  učenci iz neslovensko govorečih družin pa izstopa 25 takšnih, ki dobro oz.
                  bolje obvladajo italijanski jezik. Pomenljiv je tudi podatek, da 9 učencev iz
                  neslovenskih družin izraža negativna stališča do slovenščine in 4 učencev
                  iz neslovenskih družin pozitivna stališča do italijanščine. To je skupaj 13 od-
                  govorov, ki odražajo odnos oz. stališče do manjšinskega in večinskega jezika.
                  Ti podatki nakazujejo, da obstaja pomemben segment otrok iz neslovenskih
                  družin, ki v času šolanja na šolah s slovenskim učnim jezikom ne razvijejo do-
                  minantno pozitivnega odnosa do slovenščine in ustreznih jezikovnih veščin
                  v slovenščini za nadaljevanje študija na naslednji stopnji šolanja.
                    Zgornje podatke, ki predstavljajo svežo sliko razlogov za vpis na italijansko
                  drugostopenjsko srednjo šolo, lahko z nekaj že omenjenimi metodološkimi
                  omejitvami¹¹primerjamosstarejšimipodatkiNorineBogatecinBufona(1996;
                  1999) o razlogih za vpis v italijansko šolo. V njuni raziskavi je med starši, ki so
                  izbrali italijansko šolo, skoraj četrtina teh navedla, da po zaključenem sloven-
                  skem vrtcu otroka vpisujejo v italijansko šolo, ker mu bodo lažje sledili in mu
                  pomagali pri učenju. Tem je treba prišteti še 9,7 staršev, ki so omenili, da je
                  imel otrok težave s slovenščino oz. v slovenski šoli. 16,1 staršev pa je nave-
                  dlo razlog, da sta oba starša ali vsaj en Italijan in da je bila šola najbližja oz.
                  najpriročnejša (Bogatec in Bufon 1996, 137–138). Skupaj je torej za vpis v šolo
                  z italijanskim učnim jezikom po dokončanem slovenskem vrtcu skoraj 35
                  staršev navajalo razloge, povezane z jezikom.
                    V drugem delu raziskave, ki je obravnavala prehod z nižje (prvostopenjske)
                  na višjo (drugostopenjsko) srednjo šolo, Norina Bogatec in Bufon (1999) na-
                  vajata naslednjo porazdelitev razlogov za vpis v italijansko šolo: 72 staršev
                  je navedlo, da ni ustrezne šole s slovenskim učnim jezikom, druga najpogo-
                  stejša utemeljitev pa je bila skrb za dobro obvladovanje italijanskega jezika
                  (5). Prav slednja je bila ključni razlog, da so se za to izbiro odločile družine
                  iz Slovenije. Avtorja tudi navajata, da je za anketirane otroke, ki so se vpisali
                  v italijansko šolo, značilno, da so nadpovprečno prisotni na Goriškem in med
                  neslovenskimi starši (Bogatec in Bufon 1999, 143–144).


                  Namesto sklepa
                  Na osnovi predstavljene sekundarne analize sklopa raziskav lahko sprej-
                  memo nekaj pomembnih zaključkov o jeziku kot dejavniku za vpis v šolo s
                  slovenskim učnim jezikom v Italiji. Trdo jedro slovenske skupnosti, ki močno
                  povezuje slovensko identiteto in jezik, se je zaradi družbenih sprememb v

                 ¹¹ Glej opombo 8.


                  480
   475   476   477   478   479   480   481   482   483   484   485