Page 478 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 478
Sara Brezigar
Ta raziskava, izvedena na šoli s pretežno italijansko govorečimi otroki, to-
rej smiselno potrjuje, da se ta segment populacije za šolanje v šoli s sloven-
skim učnim jezikom odloča zaradi spoznavanja slovenskega jezika in kulture,
v manjši meri pa izpostavljajo tudi slovenske korenine družine. Podatek o ka-
kovosti šole je treba interpretirati z veliko mero previdnosti, saj je šola loci-
rana v okolišu z visokim deležem priseljenske populacije. Ta je praviloma iz
neevropskih držav, zaposlena pretežno v ladjedelnici in svoje otroke vpisuje
v šolo z italijanskim učnim jezikom, kot je to običajno za priseljeniške popu-
lacije, ki težijo k asimilaciji z večinskim prebivalstvom in se praviloma ne od-
ločajo za vključevanje v (druge) manjšinske skupnosti. Kakovost šole je torej
treba interpretirati kot relativno kategorijo, glede na druge možnosti, ki ob-
stajajo v tistem okolju. Takšno interpretacijo potrjuje tudi dejstvo, da je skoraj
četrtina respondentov kot razlog izbrala tudi »Okolje, v katerem se otrok uči,
je bolj umirjeno, zaščiteno in homogeno v primerjavi z drugimi šolami«.
Razlogi za vpis v šolo z italijanskim učnim jezikom šolo po dokončani
stopnji šolanja v šoli s slovenskim učnim jezikom
Norina Bogatec (2021a) je v raziskavi Po mali maturi poskušala raziskati še
drugo plat sprejemanja odločitve za vpis v slovensko šolo. Zanimalo jo je
predvsem, kateri so vzroki, zaradi katerih se dijaki po zaključeni prvi stopnji
srednje šole odločajo za nadaljevanje študija na italijanski drugostopenjski
srednji šoli.
V anketi je 30 dijakov izpostavilo, da so se v šolo z italijanskim učnim je-
zikom vpisali, ker te šole s slovenskim učnim jezikom ni oz. je predaleč. 19
dijakov je navedlo, da dobro oz. bolje obvladajo italijanski jezik. Tem velja pri-
šteti še kumulativnih 19 odgovorov, ki izražajo naklonjenost nadaljnjemu
izobraževanju v italijanskem jeziku,⁹ in 7 respondentov, ki so se za to od-
ločili, ker jim slovenščina ni všeč, so se je naveličali oz. se je nočejo več učiti
(preglednica 2). Skupaj to predstavlja 45 anketirancev, ki odločitev za vpis v
italijansko drugostopenjsko šolo¹⁰povezujejo z jezikom: z znanjem, s percep-
cijo znanja ali statusom in z odnosom do manjšinskega ali večinskega jezika
(Bogatec 2021a).
Zanimivo dopolnitev slike predstavlja primerjava med vpisanimi v italijan-
sko šolo in pogovornim jezikom z družinskimi člani (preglednica 3). Učenci
⁹ Ti zajemajo: »Ker želim nadaljevati šolanje v italijanskem jeziku« (5 respondentov), »Ker mi je
italijanščina všeč« (4 respondentov), »Ker doma govorimo italijansko« (4 respondentov),
»Ker se želim zaposliti v italiji« (2 respondentov), »Ker ni dvojezična« (2 respondentov), »Ker
živim v Italiji« (2 respondentov).
¹⁰ Šolo, v kateri je italijanščina učni jezik.
478