Page 478 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 478

Sara Brezigar


                    Ta raziskava, izvedena na šoli s pretežno italijansko govorečimi otroki, to-
                  rej smiselno potrjuje, da se ta segment populacije za šolanje v šoli s sloven-
                  skim učnim jezikom odloča zaradi spoznavanja slovenskega jezika in kulture,
                  v manjši meri pa izpostavljajo tudi slovenske korenine družine. Podatek o ka-
                  kovosti šole je treba interpretirati z veliko mero previdnosti, saj je šola loci-
                  rana v okolišu z visokim deležem priseljenske populacije. Ta je praviloma iz
                  neevropskih držav, zaposlena pretežno v ladjedelnici in svoje otroke vpisuje
                  v šolo z italijanskim učnim jezikom, kot je to običajno za priseljeniške popu-
                  lacije, ki težijo k asimilaciji z večinskim prebivalstvom in se praviloma ne od-
                  ločajo za vključevanje v (druge) manjšinske skupnosti. Kakovost šole je torej
                  treba interpretirati kot relativno kategorijo, glede na druge možnosti, ki ob-
                  stajajo v tistem okolju. Takšno interpretacijo potrjuje tudi dejstvo, da je skoraj
                  četrtina respondentov kot razlog izbrala tudi »Okolje, v katerem se otrok uči,
                  je bolj umirjeno, zaščiteno in homogeno v primerjavi z drugimi šolami«.

                  Razlogi za vpis v šolo z italijanskim učnim jezikom šolo po dokončani
                  stopnji šolanja v šoli s slovenskim učnim jezikom
                  Norina Bogatec (2021a) je v raziskavi Po mali maturi poskušala raziskati še
                  drugo plat sprejemanja odločitve za vpis v slovensko šolo. Zanimalo jo je
                  predvsem, kateri so vzroki, zaradi katerih se dijaki po zaključeni prvi stopnji
                  srednje šole odločajo za nadaljevanje študija na italijanski drugostopenjski
                  srednji šoli.
                    V anketi je 30 dijakov izpostavilo, da so se v šolo z italijanskim učnim je-
                  zikom vpisali, ker te šole s slovenskim učnim jezikom ni oz. je predaleč. 19
                  dijakov je navedlo, da dobro oz. bolje obvladajo italijanski jezik. Tem velja pri-
                  šteti še kumulativnih 19 odgovorov, ki izražajo naklonjenost nadaljnjemu
                  izobraževanju v italijanskem jeziku,⁹ in 7 respondentov, ki so se za to od-
                  ločili, ker jim slovenščina ni všeč, so se je naveličali oz. se je nočejo več učiti
                  (preglednica 2). Skupaj to predstavlja 45 anketirancev, ki odločitev za vpis v
                  italijansko drugostopenjsko šolo¹⁰povezujejo z jezikom: z znanjem, s percep-
                  cijo znanja ali statusom in z odnosom do manjšinskega ali večinskega jezika
                  (Bogatec 2021a).
                    Zanimivo dopolnitev slike predstavlja primerjava med vpisanimi v italijan-
                  sko šolo in pogovornim jezikom z družinskimi člani (preglednica 3). Učenci


                 ⁹ Ti zajemajo: »Ker želim nadaljevati šolanje v italijanskem jeziku« (5 respondentov), »Ker mi je
                  italijanščina všeč« (4 respondentov), »Ker doma govorimo italijansko« (4 respondentov),
                  »Ker se želim zaposliti v italiji« (2 respondentov), »Ker ni dvojezična« (2 respondentov), »Ker
                  živim v Italiji« (2 respondentov).
                ¹⁰ Šolo, v kateri je italijanščina učni jezik.


                  478
   473   474   475   476   477   478   479   480   481   482   483