Page 476 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 476

Sara Brezigar


                  Razlogi za vpis v vzgojno-izobraževalne ustanove
                  s slovenskim učnim jezikom
                  Norina Bogatec in Bufon (1996; 1999) sta izvedla prvi zajetni raziskavi o po-
                  pulaciji šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem, v kateri sta
                  zajela tudi razloge za vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom. Polovica staršev
                  je kot razlog navedla, da želi, da otrok spozna kulturno in jezik slovenskega
                  ter italijanskega naroda, nekoliko manjši delež staršev (44) pa je kot razlog
                  navedel, da sta oba starša ali eden od njiju slovenske narodnosti (Bogatec
                  in Bufon 1996, 134). V omenjeni raziskavi je zanimiva razporeditev odgovorov
                  glede na narodnostno strukturo družin. Pri dveh tretjinah slovenskih in dobri
                  četrtini mešanih zakonov⁷ so starši izbrali šolo s slovenskim učnim jezikom,
                  ker sta Slovenca oba ali eden od njiju – prevladal je torej identitetni, naro-
                  dnostni vzgib. Za dve tretjini staršev iz mešanih zakonov in 85 italijanskih
                  terdrugihdružinpasta bila glavna razlogaza vpisspoznavanje slovenskein
                  italijanske kulture ter učenje obeh jezikov.
                    Ta identitetni oz. narodnosti vzgib kot razlog za vpis je na višji stopnji šola-
                  nja pridobil na teži. V raziskavi, ki je zajemala nižje in višje srednje šole (danes
                  prvostopenjske in drugostopenjske srednje šole), sta Norina Bogatec in Bu-
                  fon (1999) izpostavila, da je 59 staršev kot razlog za vpis v slovensko šolo
                  navedlo, da sta oba starša Slovenca. Tretjina je bila takšnih, ki so izpostavili,
                  da bi bilo dobro, da otrok spozna obe kulturi in se nauči oba jezika, 5 pa jih
                  je menilo, da šola nudi dobre možnosti za otrokovo bodočnost (Bogatec in
                  Bufon 1999).
                    V teh dveh raziskavah se torej že nakazujeta dve ugotovitvi, ki sta priso-
                  tni tudi v nadaljnjih raziskavah in ju je moč zaznati tudi v predhodno pred-
                  stavljenih podatkih o osipu pri prehodu na naslednjo stopnjo šolanja: prvič,
                  razlogi za vpis na višje stopnje šolanja v slovenskem jeziku so v večji meri po-
                  vezani z identitetnimi dejavniki in narodnostjo (staršev), in drugič, razlogi za
                  vpis v šolo s slovenskim učnim jezikom so pri mešanih zakonih in italijanskih
                  družinah v večji meri povezani s spoznavanjem (tudi) slovenskega jezika ter
                  kulture.
                    Raziskave, izvedene dvajset let kasneje, potrjujejo to dihotomijo med ra-
                  zlogi za vpis v šole s slovenskim učnim jezikom, ki kaže na dominantnost kul-
                  turnih in jezikovnih prvih pri družinah, ki uporabljajo mešani ali italijanski po-
                  govorni jezik, četudi je treba pri tovrstni primerjavi upoštevati pomembne

                 ⁷ V tej raziskavi sta avtorja ločevala družine/zakone po narodnosti, in sicer na slovenske, kjer se
                  oba starša identificirata kot Slovenca, mešane, kjer je eden izmed staršev Slovenec, in neslo-
                  venske, kjer nihče od staršev ni Slovenec.


                  476
   471   472   473   474   475   476   477   478   479   480   481