Page 498 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Kaja Mujdrica, Mateja Pšunder in Joca Zurc

in predstavami. Nanjo vplivajo raznoliki dejavniki, med drugim tudi kulturno
okolje, materni jezik, jezik izobraževanja, kraj bivanja, narodnost staršev, re-
ligija ali tradicije, ki so značilni za določeno skupnost (Lampl 2009 v Časar
2014, 25).
Madžarska narodna skupnost v približno 30 naseljih ob slovensko-mad-
žarski meji že stoletja biva v sožitju s Slovenci. Zaradi mešane narodnostne
sestave se je na omenjenem slovenskem območju razvilo dvojezično šolstvo,
začetki katerega segajo že v šolsko leto 1959/1960 (Gabrič 2006). Dvojezične
šole na vseh stopnjah formalnega šolanja, ki jih skupaj obiskujejo učenci
slovenske in madžarske narodnosti, imajo pomembno vlogo pri ozavešča-
nju in spodbujanju narodne pripadnosti, ohranjanju ter razvoju madžarske
etnične manjšine in razvijanju medkulturne identitete (Gabrič 2006; Vidmar
2011). Pouk je obogaten z medkulturnimi vsebinami in pristopi poučevanja.
Poteka dvojezično, v slovenščini in madžarščini, temu pa je ustrezno prilago-
jen tudi predmetnik. Na dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah imajo učenci
ter dijaki pri vseh predmetih, z izjemo jezikov, možnost, da opravljajo pre-
verjanja in ocenjevanja znanja v jeziku, ki si ga izberejo sami (Baler in Hor-
vat 2019). Pomembno mesto pri oblikovanju, negovanju in krepitvi narodne
identitete na dvojezičnih šolah predstavljajo predmeta slovenščina ter ma-
džarščinaindružboslovniterhumanističnipredmeti(Ministrstvozaizobraže-
vanje, znanost in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2020a; 2020b),
kot so domovinska in državljanska kultura in etika (oz. sociologija v gimnazi-
jah), geografija, zgodovina in glasbena umetnost (Low-Beer 2003). Narodno
identiteto pa lahko učenci in dijaki dvojezičnih šol krepijo tudi pri izbirnih
predmetih, pri katerih je v ospredju narodnostna vsebina, kot so madžarska
ljudska glasba, madžarski ljudski plesi in etnologija Madžarov (Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2016).
Ohranjanje jezika in kulture okolja, iz katerega otrok prihaja, ima velik po-
men za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Če učencu, ki ima težave z jezi-
kom okolja, ni omogočen razvoj materinščine, mu je s tem oteženo tudi uče-
nje drugega jezika. To ima posledično vpliv na njegove dosežke pri drugih
predmetnih področjih (Bernstein 1996, v Peček Čuk in Lesar 2011, 186). Prav
zaradi tega naj bi vzgojno-izobraževalne institucije manjšinskim etničnim
skupinam omogočale pomoč pri učenju drugega jezika, spodbujale ohra-
njanje učenčeve materinščine in kulture ter multikulturno vzgojo (Kymlicka
2005 v Peček Čuk in Lesar 2011, 185). Zakon o posebnih pravicah italijanske in
madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI)
(2001)sledipodobnemucilju,kitudimadžarskimanjšiniomogoča»razvijanje
zavesti o pripadnosti k madžarski narodni skupnosti ter ohranjanje in razvija-

498