Page 500 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 500

Kaja Mujdrica, Mateja Pšunder in Joca Zurc


                  merih neuspehov športnikov. Mojca Doupona Topič in Marjeta Kovač (2005)
                  sta na podlagi izvedene raziskave podobno ugotovili, da so slovenski drža-
                  vljani precej ponosni na to, ko slovenski športniki dosežejo visoke rezultate,
                  in občutke narodnega ponosa pogosto povezujejo z dogodki ter osebami, ki
                  so pustili pečat v zgodovini svetovnega športa.
                    Če imamo na eni strani raziskave, ki se ukvarjajo s splošnim vplivom športa
                  na narodno identiteto, pa na drugi strani zasledimo tudi nekaj raziskav o tem,
                  kako šport spodbuja narodno identito učencev v šolah. Leonenko (2016) iz-
                  postavlja, da športne aktivnosti nudijo odlične priložnosti za razvoj socialnih
                  veščin učencev različnih narodnosti, kot so strpnost, komunikacija, medse-
                  bojno sodelovanje in kritično mišljenje. Pomembno vlogo pri spodbujanju
                  identitete imajo tudi učitelji, ki poučujejo športno vzgojo. V nekaterih drža-
                  vah so npr. razvili model usposabljanja bodočih učiteljev na področju domo-
                  ljubne vzgoje učencev, ki je, kot ugotavljajo Marina M. Shubovich idr. (2016),
                  dokazano povezana z večjo pripravljenostjo učiteljev za spodbujanje naro-
                  dne identitete dijakov pri pouku športnevzgojevsrednji šoli. Potencial pri
                  razvijanju domoljubja imajo tudi ljudske igre in plesi, saj poleg tega, da te-
                  lesno krepijo otroka, njegove gibalne sposobnosti in spretnosti, hkrati urijo
                  duha,razvijajo moralnačustva,spodbujajo pogum,timsko delo,poštenost in
                  otrokovo zanimanje za narodno folkloro (Shubovich idr. 2016). Raziskava Ski-
                  tnevskiya idr. (2018, 556) ugotavlja, da je pozitiven vpliv športa v šoli na mlado
                  generacijo težko prezreti, saj šport spodbuja disciplino, prav tako pa razvija
                  vrsto družbeno pomembnih osebnostnih lastnosti. Avtorji izpostavljajo, da
                  mladi, ki sodelujejo na športnih prireditvah, v šolski ekipi oz. reprezentanci,
                  razumejo občutke zmage na tekmovanjih. Občutek ponosa na državo pride
                  do športnika tudi na piedestalu, ob igranju državne himne. Raziskava Darie
                  Omelchenko idr. (2015) je potrdila, da k domoljubni vzgoji mladih poleg dru-
                  žine in izobraževalnih ustanov prispevajo tudi športne organizacije (Omel-
                  chenko idr. 2015), s katerimi sodelujejo tudi šole. Naj izpostavimo, da ima
                  šport pomembno vlogo tudi pri vključevanju pripadnikov drugih narodnosti
                  v večinsko družbo, saj podpira medkulturni dialog (Ministrstvo za šolstvo in
                  šport 2007).
                    Pomen ohranjanja in razvijanja narodne identitete učencev ter dijakov na-
                  dalje izpostavljajo tudi zakoni na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji
                  (npr. Zakon o osnovni šoli (ZOsn) 1996; Zakon o gimnazijah (ZGim) 1996; Za-
                  kon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na pod-
                  ročju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI) 2001),Belaknjigaovzgojiinizobraževa-
                  nju v Republiki Sloveniji (Ministrstvo za šolstvo in špor 2011) ter osnovnošolski
                  (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2011)


                  500
   495   496   497   498   499   500   501   502   503   504   505