Page 501 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 501
Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete na dvojezičnem območju Prekmurja
in gimnazijski učni načrti športne vzgoje (Ministrstvo za šolstvo in šport in
Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2008). Športna vzgoja je kot obvezen
predmet vključena v osnovnošolske in srednješolske kurikulume, s tem tudi
v dvojezične šole v Prekmurju. Zaradi prilagojenega predmetnika se v dvo-
jezičnih osnovnih in srednjih šolah izvaja v manjšem številu ur, kot vsi ostali
predmeti pa naj bi potekala dvojezično. Šport je prav tako del razširjenega
programa dvojezičnih šol, med drugim je vključen tudi v dneve dejavnosti
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Zavod Republike Slovenije
za šolstvo 2020a; 2020b).
Na podlagi teoretičnih ugotovitev predpostavljamo, da športna vzgoja
nudi veliko možnosti za razvijanje narodne identitete – med drugim z ogledi
športnih tekmovanj, navijanjem za športnike, s spoznavanjem športnikov, z
organizacijo šolskih športnih tekmovanj, medpredmetnimi povezavami ter
mednarodnimi sodelovanji šol na športnem področju. Omenili smo, da je je-
ziktemeljnielementnarodneidentitete,zatopredpostavljamo,daimatasvoj
pomen tudi pri sporazumevanju med učenci in učitelji pri športni vzgoji. S
svojim načinom dela lahko narodno identiteto učencev spodbuja tudi učitelj.
Na kakšen način se pri športni vzgoji spodbuja narodna identiteta učencev
in dijakov v osnovnih ter srednjih šolah na slovensko-madžarskem dvojezič-
nem območju v Prekmurju, smo preučevali v empirični raziskavi.
Empirična raziskava
V prispevku prikazujemo del rezultatov raziskave, ki je nastala v okviru ma-
gistrskega dela »Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete
na slovensko-madžarskem območju Prekmurja« na študijskem programu
2. stopnje Pedagogika na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (Mujdrica
2022). Temeljni namen naše raziskave je bil ugotoviti, kateri jezik učenci in
dijaki dvojezičnih šol uporabljajo oz. bi si želeli uporabljati pri pouku športne
vzgoje. Zanimalo nas je, s katerimi dejavnostmi in kako pogosto se pri špor-
tni vzgoji spodbuja narodna identiteta pri učencih in dijakih dvojezičnih šol
v Prekmurju. V okviru omenjenega smo ugotavljali tudi razlike med učenci
in dijaki glede na stopnjo šolanja, njihov materni jezik in narodnost, s katero
se identificirajo. Preverjali smo naslednje hipoteze:
H1 Med anketiranci obstaja statistično pomembna razlika v uporabi slo-
venskega in madžarskega jezika pri pouku športne vzgoje glede na
stopnjo šolanja ter njihov materni jezik.
H2 Med anketiranci obstaja razlika v stališču do uporabe dvojezičnosti pri
športni vzgoji glede na njihov materni jezik.
501