Page 15 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Teorije argumentacije

nje. Te trditve delimo na proargumente in kontraargumente, s katerimi
preverjamo mnenje, ki je subjekt diskusije.
• Argumentacija kot pridobitev odobritve občinstva. Uspešnost posame-
znikovega argumentiranja je delno odvisna od občinstva. Na podlagi
tegalahkosklepamo,dajeargumentacijaposkusprepričevanjadrugih.
Občinstvo ima tako pravico, da kritično analizira argumente in poda
svoje mnenje o njih.

Na podlagi navedenih sedmih lastnostih argumentacije lahko sklepamo,
da je le-ta socialna, intelektualna, verbalna aktivnost, ki služi ovrednotenju
mnenj. Sestavlja jo konstelacija trditev in je usmerjena k pridobitvi odobritve
občinstva.

Teorije argumentacije
Vsaka teorija oz. metoda argumentacije izhaja iz definicije argumentacije in
argumenta, po čemer lahko nato teorije med seboj primerjamo (Rapp in Wa-
gner, 2012). Ena izmed najstarejših in najbolj znanih je sokratska metoda ar-
gumentacije, ki poteka v obliki dialoga in predstavlja temelj za razvoj dialek-
tike. Pri tej metodi s konverzacijsko metodo ugotavljamo logične pomanj-
kljivosti v argumentih nasprotnika, njegovo nevednost oz. resnico (Widigdo,
2018). Teorij in oblik argumentacij je torej več (Reed in Rowe, 2006), mi pa po-
drobneje prikazujemo Toulminov model argumentacije, ki je zelo poznan in
se pogosto uporablja zlasti v poučevanju veščin kritičnega razmišljanja.

Toulminov model argumentacije
Leta 1958 je Stephen Toulmin izdal knjigo z naslovom The Uses of Argument,
s katero je formalna logika v preučevanju argumentacije postala še domi-
nantnejša. Toulmin je trdil, da mora logik pri analizi racionalnih postopkov
uporabitimetodopravne prakseinnematematike(Cummings, 2010). Pravi,
da je primarna funkcija argumenta upravičevanje določenega sklepa (Dukič,
2015). Oblikoval je model argumentiranja s šestimi koraki (Toulmin, 1958, v
Dukič, 2015):

• argumentator postavi določeno trditev,
• to podpre z dejstvom oz. argumentom,
• med prvotno trditvijo in dejstvom/argumentom vzpostavi povezavo z
utemeljitvijo, ki je oblikovana: če (dejstvo/argument), potem (trditev),
povezava pa je hipotetična in implicitna,
• trditvipopotrebidodamodalnekvalifikatorje(verjetno,najbrž,morda),

15